SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi razširjeni senat)
z dne 29. februarja 2024(*)
„Postopek – Odmera stroškov“
V zadevi T‑235/18 DEP,
Qualcomm Inc. s sedežem v San Diegu, Kalifornija (Združene države), ki jo zastopata M. Pinto de Lemos Fermiano Rato in M. Davilla, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo N. Khan, C. Urraca Caviedes in A. Dawes, agenti,
tožena stranka,
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat),
v sestavi A. Marcoulli (poročevalka), predsednica, J. Schwarcz, sodnik, V. Tomljenović, sodnica, R. Norkus in W. Valasidis, sodnika,
sodni tajnik: V. Di Bucci,
na podlagi sodbe z dne 15. junija 2022, Qualcomm/Komisija (Qualcomm – plačila za ekskluzivnost) (T‑235/18, EU:T:2022:358),
izdaja naslednji
Sklep
1 Tožeča stranka, družba Qualcomm Inc, Splošnemu sodišču s predlogom na podlagi člena 170 Poslovnika tega sodišča predlaga, naj znesek stroškov, ki se lahko povrnejo in ki ji jih mora plačati Evropska komisija ter ki so nastali v postopku v zadevi T‑235/18, določi na 12.041.755,80 EUR.
Ozadje spora
2 Tožeča stranka je 6. aprila 2018 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo, evidentirano pod številko T‑235/18, za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2018) 240 final z dne 24. januarja 2018 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP (zadeva AT.40220 – Qualcomm (plačila za ekskluzivnost)), s katerim je Komisija ugotovila, da je ta družba od 25. februarja 2011 do 16. septembra 2016 zlorabljala svoj prevladujoči položaj, in ji naložila globo v višini 997.439.000 EUR (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).
3 Splošno sodišče je s sodbo z dne 15. junija 2022, Qualcomm/Komisija (Qualcomm – plačila za ekskluzivnost) (T‑235/18, EU:T:2022:358), predlogu tožeče stranke ugodilo in Komisiji naložilo plačilo njenih stroškov.
4 Tožeča stranka je z dopisom z dne 15. decembra 2022 Komisijo pozvala, naj ji povrne znesek v višini 14.436.418,29 EUR za stroške.
5 Komisija je z dopisom z dne 21. decembra 2022 tožečo stranko pozvala, naj svoj predlog dodatno utemelji.
6 Tožeča stranka je z dopisom z dne 1. marca 2023, potem ko je svoj predlog ponovno preučila, Komisijo pozvala, naj ji povrne znesek v višini 12.041.755,80 EUR za stroške.
7 Komisija je v dopisu z dne 6. marca 2023 navedla, da ne bo povrnila zneska, ki ga je v ponovni oceni določila tožeča stranka.
8 O višini stroškov, ki se lahko povrnejo, stranki nista dosegli dogovora.
Predlogi strank
9 Tožeča stranka predlaga, naj Splošno sodišče znesek stroškov, ki se lahko povrnejo in ki jih mora povrniti Komisija ter ki so nastali v postopku v glavni stvari, določi na 12.041.755,80 EUR.
10 Komisija predlaga, naj Splošno sodišče znesek stroškov, ki se lahko povrnejo in so nastali v postopku v glavni stvari, določi na 405.315 EUR in naj ne dosodi kritja stroškov v tem postopku odmere stroškov.
Pravo
11 V skladu s členom 170(3) Poslovnika Splošnega sodišča to sodišče v primeru spora glede stroškov, ki se lahko povrnejo, po tem, ko stranki, ki jo predlog zadeva, omogoči predstavitev stališč, o predlogu zadevne stranke odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.
12 V skladu s členom 140(b) Poslovnika se za stroške, ki se lahko povrnejo, štejejo „nujni izdatki, ki jih imajo stranke zaradi postopka, predvsem potni stroški in dnevnice ter nagrada agentov, svetovalcev ali odvetnikov“. Iz te določbe izhaja, da so stroški, ki se lahko povrnejo, omejeni na tiste, ki so nastali za namene postopka pred Splošnim sodiščem in so bili za ta namen nujni (glej sklep z dne 6. marca 2003, Nan Ya Plastics in Far Eastern Textiles/Svet, T‑226/00 DEP in T‑227/00 DEP, EU:T:2003:61, točka 33 in navedena sodna praksa).
13 Tožeča stranka v obravnavanem primeru predlaga povračilo celotnega zneska v višini 12.041.755,80 EUR, kar po njenih navedbah pomeni 12.017.848,55 EUR za nagrade za storitve pravnega in ekonomskega svetovanja ter 23.907,21 EUR za stroške udeležbe na obravnavi.
14 Pred preučitvijo predloga tožeče stranke za povračilo stroškov v zvezi z nagradami in stroški je treba navesti uvodne ugotovitve o zaupnosti predloga in njegovih prilog.
Uvodne ugotovitve o zaupnosti predloga in njegovih prilog
15 Opozoriti je treba, da čeprav je tožeča stranka vsako stran predloga označila z izrazom „zaupno“, skoraj vse strani seznama prilog pa z izrazi „zaupno“, „strogo zaupno“ ali „zelo zaupno“, Splošnemu sodišču ni predložila nobenega predloga za nerazkritje nekaterih podatkov javnosti na podlagi člena 66 ali člena 66a Poslovnika. Po eni strani mora biti v skladu s členom 66 Poslovnika predlog za nerazkritje osebnih podatkov fizičnih oseb javnosti namreč vložen z ločeno vlogo, po drugi strani pa mora biti v skladu s členom 66a Poslovnika predlog za nerazkritje podatkov, ki niso osebni podatki fizičnih oseb, javnosti obrazložen in vložen z ločeno vlogo. Vendar naj v obravnavanem primeru zgolj obstoja navedenih izrazov v predlogu za odmero stroškov in njegovih prilogah ne bi bilo mogoče razumeti kot predlog za nerazkritje podatkov javnosti, ker predlog za nerazkritje (po potrebi obrazložen) ni bil vložen z ločeno vlogo.
16 Poleg tega v zvezi s tem tudi besedilo predloga ne vsebuje koristnih pojasnil. Po eni strani je tožeča stranka navedla, da je iz prilog od T.8 do T.13 izločila informacije, ki so bile po njenem mnenju zavarovane z zaupnostjo „med odvetnikom in stranko“. Po drugi strani je navedla, da predložitev računov, povzetkov in potrdil, navedenih v prilogah od T.8 do T.13, ne pomeni „odpovedi zaupnosti med odvetnikom in stranko ali kakršnemu koli drugemu pravnemu varstvu v zvezi z zaupnostjo teh dokumentov, sporočil, na katerih temeljijo, ali katerega koli drugega dokumenta, priloženega tem sporočilom“.
17 Vendar pa vse te navedbe niso dovolj jasne in natančne in zato Splošnemu sodišču ne omogočajo, da bi ugotovilo, ali naj bi bile poleg informacij, ki jih je tožeča stranka že sama izločila iz prilog zaradi domnevne zaupnosti „med odvetnikom in stranko“ in ki Splošnemu sodišču niso bile predložene, nekatere informacije ali podatki, ki tudi niso bili opredeljeni, iz predloga ali njegovih prilog po njenem mnenju zaupne narave in bi jih bilo treba v tem postopku za odmero stroškov zaščititi pred javnostjo.
18 Ker Splošno sodišče ne more odločati na podlagi domnev ali odpraviti morebitnih pomanjkljivosti predloga, ni mogoče domnevati, da tožeča stranka predlaga varstvo zaupnosti nekaterih informacij ali nekaterih podatkov iz predloga za odmero stroškov in njegovih prilog v razmerju do javnosti na podlagi člena 66 ali člena 66a Poslovnika.
19 Prav tako na podlagi nobenega elementa iz spisa ni mogoče sklepati, da bi bilo treba informacije in podatke, uporabljene v tem sklepu – zlasti v zvezi s predlaganimi zneski, imeni odvetniških družb in družb ekonomskih svetovalcev, številom in usposobljenostjo odvetnikov in svetovalcev, številom, stranmi in zneski računov, številom ur in urno postavko, kategorijami stroškov, mesti, kamor so potovali, vrstami potrdil, namenom potrdil in njihovih zneskov – v tem postopku šteti za zaupne v razmerju do javnosti in da mora Splošno sodišče po uradni dolžnosti uporabiti člen 66 ali člen 66a Poslovnika.
Nagrade
20 Tožeča stranka predlaga povračilo zneska v skupni višini 12.017.848,55 EUR za nagrade za storitve pravnega in ekonomskega svetovanja, kar po njenih navedbah pomeni 11.234.578,85 EUR za storitve pravnega svetovanja, ki jih je zagotovila odvetniška pisarna Quinn Emanuel Urquhart & Sullivan (v nadaljevanju: Quinn Emanuel), 302.658,10 EUR za storitve pravnega svetovanja, ki jih je zagotovila odvetniška pisarna Cravath Swaine & Moore (v nadaljnjem besedilu: Cravath), in 480.611,64 EUR za storitve ekonomskega svetovanja, ki sta jih zagotovili družbi Compass Lexecon in FTI Consulting (v nadaljevanju: Compass Lexecon/FTI).
Nagrada za odvetniško družbo Cravath
21 Tožeča stranka predlaga povračilo zneska v višini 302.658,10 EUR za nagrado za storitve, ki jih je zagotovila odvetniška pisarna Cravath.
22 Najprej je treba v zvezi s to nagrado ugotoviti, da se, kot navaja tožeča stranka, zadevne storitve ne nanašajo na postopek pred Splošnim sodiščem, temveč na postopek v Združenih državah, ki je privedel do pridobitve nekaterih dokumentov, ki jih je tožeča stranka z vlogo z dne 26. julija 2019 nato predložila kot dokazila v postopku pred Splošnim sodiščem.
23 Vendar je treba opozoriti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso izraz „postopek“ iz člena 140(b) Poslovnika nanaša le na postopek pred Splošnim sodiščem (sklepi z dne 24. januarja 2002, Groupe Origny/Komisija, T‑38/95 DEP, EU:T:2002:13, točka 29; z dne 7. decembra 2004, Lagardère in Canal+/Komisija, T‑251/00 DEP, EU:T:2004:353, točka 22, in z dne 21. decembra 2010, Le Levant 015 in drugi/Komisija, T‑34/02 DEP, EU:T:2010:559, točka 31). Zato pojem „stroški, ki se lahko povrnejo“, za namene postopka pred Splošnim sodiščem v smislu člena 140(b) Poslovnika, razen v primeru nasprotnih določb, kot je določba iz člena 190(2) istega poslovnika, ne zajema stroškov v zvezi z drugimi sodnimi ali upravnimi postopki pred drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi sodišči oziroma organi (glej v tem smislu sklep z dne 21. decembra 2010, Le Levant 015 in drugi/Komisija, T‑34/02 DEP, EU:T:2010:559, točki 35 in 50), tudi če je namen takih postopkov, tako kot v obravnavanem primeru, pridobiti informacije ali dokumente, s katerimi namerava zainteresirana stranka pred Splošnim sodiščem utemeljiti tožbene razloge.
24 Vsako vprašanje, povezano s povračilom stroškov, nastalih v postopkih pred drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi sodišči ali organi, namreč, odvisno od primera, urejajo pravila, ki se nanašajo na ta sodišča ali organe, zato naj povračila teh stroškov kot stroškov, nastalih „za namene postopka“ pred Splošnim sodiščem, temu sodišču ne bi bilo mogoče predlagati.
25 Zato je treba predlog za povračilo zneska v višini 302.658,10 EUR za storitve pravnega svetovanja, ki jih je zagotovila odvetniška pisarna Cravath, zavrniti.
Nagrada za odvetniško družbo Quinn Emanuel
26 V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče Evropske unije ni pristojno za določitev nagrad, ki jih morajo stranke plačati svojim odvetnikom, temveč je pristojno za odmero višine nagrad, ki se lahko izterjajo od stranke, ki se ji naloži plačilo stroškov. Splošnemu sodišču pri odločanju o predlogu za odmero stroškov ni treba upoštevati nacionalne tarife, ki določa nagrade odvetnikov, niti morebitnega sporazuma, ki ga v zvezi s tem sklenejo zadevna stranka in njeni zastopniki ali svetovalci (glej sklep z dne 26. januarja 2017, Nurburgring/EUIPO – Biedermann (Nordschleife), T‑181/14 DEP, EU:T:2017:41, točka 10 in navedena sodna praksa).
27 Prav tako je treba upoštevati, da mora Splošno sodišče, kadar ni veljavnih tarifnih določb prava Unije ali določb v zvezi s potrebnim delovnim časom, prosto upoštevati podatke v zadevi ter pri tem upoštevati predmet in naravo spora, pomembnost spora z vidika prava Unije, težavnost primera, obseg dela, ki ga sodni postopek lahko povzroči za udeležene zastopnike ali svetovalce, ter ekonomske posledice, ki jih ima zadeva za stranke (glej sklep z dne 26. januarja 2017, Nordschleife, T‑181/14 DEP, EU:T:2017:41, točka 11 in navedena sodna praksa).
28 Glede na te preudarke je treba presoditi znesek stroškov, ki se lahko povrnejo in ki jih je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala kot nagrado za odvetniško družbo Quinn Emanuel.
29 Iz predloga izhaja, da znesek 11.234.578,85 EUR, ki ga je izračunala tožeča stranka, ustreza povračilu nagrad za 19 oseb, in sicer za štiri odvetnike družbenike, dva odvetnika svetovalca, deset odvetnikov sodelavcev, dva pripravnika in enega višjega pravnega pomočnika iz odvetniške družbe Quinn Emanuel, za obdobje od 24. januarja 2018 do 15. junija 2022.
30 Tožeča stranka je za utemeljitev tega zneska predložila nekatere elemente izračuna. Tožeča stranka je v Prilogi T.5 k predlogu najprej predložila pregledno tabelo (ki jo je pripravila sama), iz katere so razvidni urne postavke (v ameriških dolarjih (USD)), število ur, ki jih je vsaka od navedenih oseb za svoje storitve zaračunala vsako leto med letoma 2018 in 2021, in skupni zneski (v EUR), ki jih je odvetniška družba Quinn Emanuel zaračunala za vsako leto (v nadaljevanju: pregledna tabela QE). Nato je v besedilu predloga predložila tabelo, v kateri je predlagani znesek (v EUR) skupne nagrade za odvetniške družbe Quinn Emanuel, Cravath in Compass Lexecon/FTI razdeljen na osem obdobij, ki po mnenju tožeče stranke ustrezajo različnim fazam postopka pred Splošnim sodiščem (v nadaljevanju: tabela po obdobjih). Nazadnje je v Prilogi T.8 k predlogu predložila 34 zaporednih računov – za storitve, opravljene med 2. januarjem 2018 in 30. junijem 2021 – ki ji jih je poslala odvetniška družba Quinn Emanuel (skupno 613 strani v seznamu prilog) in v katerih so bile navedene zlasti ure, ki jih je zabeležila vsaka od navedenih 19 oseb, in njihove urne postavke (v USD) (v nadaljevanju: računi QE).
31 Poleg tega je tožeča stranka v besedilu predloga navedla, iz katerih razlogov je po njenem mnenju predlagani znesek upravičen in razumen. Poleg navedb o naravi, pomembnosti in zapletenosti zadeve se je sklicevala zlasti na obseg dela, ki so ga opravili njeni zastopniki, pri čemer je navedla opravljene analize in raziskave ter število prilog, ki so bile pripravljene v postopku pred Splošnim sodiščem, in sicer 73 prilog (skupno 7900 strani), od katerih so jih 23 pripravili njeni zastopniki v postopku pred Splošnim sodiščem.
32 Prvič, kar zadeva predmet in naravo spora, njegovo pomembnost z vidika prava Unije ter zapletenost zadeve, je treba najprej ugotoviti, da se v zadevi T‑235/18 pojavljajo zapletena vprašanja konkurenčnega prava Unije, zaradi katerih se je Splošno sodišče med drugim odločilo, da bo v skladu s členom 28(1) Poslovnika odločalo v razširjenem senatu. Navedena zadeva se je namreč nanašala na sklep Komisije v zvezi s postopkom za uporabo člena 102 PDEU, sprejet po sodbi z dne 6. septembra 2017, Intel/Komisija (C‑413/14 P, EU:C:2017:632), v kateri je Sodišče pojasnilo že obstoječo sodno prakso. Poleg tega se je zadeva nanašala na zelo tehnično področje, in sicer na dobavo naborov čipov za osnovni pas, ki so skladni s standardom LTE, standardoma UMTS in GSM ter standardi družbe Apple Inc. za telefone iPhone in tablične računalnike iPad, pri čemer je sprožila številna zapletena vsebinska in postopkovna vprašanja.
33 Drugič, v zvezi z ekonomskimi posledicami je treba ugotoviti, da se je zadeva v postopku v glavni stvari nanašala na sklep, s katerim je Komisija tožeči stranki naložila globo zaradi domnevne kršitve člena 102 PDEU. V absolutnem smislu je bila to vsekakor velika globa, ki je znašala skoraj 1 milijardo EUR. Vendar predlog tožeče stranke v obravnavanem primeru ne vsebuje nobenih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi višino navedene globe glede na njen ekonomski položaj. Poleg tega tudi trditev tožeče stranke v predlogu, da bi bil lahko izpodbijani sklep pravna podlaga za poznejše sodne postopke zoper njo, ob nenavedbi kakršnih koli drugih podrobnosti ne omogoča ovrednotenja ekonomskih posledic, ki bi lahko za tožečo stranko nastale zaradi postopka v glavni stvari. Enako velja za prav tako neutemeljeno trditev, da naj bi bile skupne finančne posledice za tožečo stranko bistveno višje od stroškov, katerih povračilo je zahtevala. Čeprav je torej mogoče šteti, da je bila navedena zadeva glede na zadevno globo za tožečo stranko ekonomsko zelo pomembna, Splošnemu sodišču ni bil predložen noben dokaz, ki bi kazal na to, da so te posledice „ogromne“, kot trdi tožeča stranka.
34 Tretjič, kar zadeva obseg dela, ki ga je postopek lahko povzročil zastopnikom tožeče stranke, je treba spomniti, da je sodišče Unije pristojno za to, da primarno upošteva skupno število ur dela, ki bi se lahko izkazale za objektivno nujne za namene postopka pred Splošnim sodiščem, neodvisno od števila odvetnikov, med katere se lahko opravljene storitve porazdelijo (glej sklep z dne 28. junija 2004, Airtours/Komisija, T‑342/99 DEP, EU:T:2004:192, točka 30 in navedena sodna praksa).
35 Opozoriti je treba, da čeprav je načeloma povračljivo plačilo za enega samega odvetnika, se lahko zgodi, da lahko glede na značilnosti posamezne zadeve, med katerimi je na prvem mestu njena zapletenost, plačilo za več odvetnikov spada v okvir pojma „nujni izdatki“ v smislu člena 140(b) Poslovnika (glej sklep z dne 15. septembra 2004, Fresh Marine/Komisija, T‑178/98 DEP, EU:T:2004:265, točka 35 in navedena sodna praksa).
36 Za odmero stroškov v teh okoliščinah mora Splošno sodišče preveriti, koliko so bile storitve, ki jih je opravila skupina zadevnih odvetnikov, nujne za potek sodnega postopka, in se prepričati, da najetje več odvetnikov ni povzročilo nepotrebnega podvajanja stroškov (glej po analogiji sklepa z dne 28. junija 2004, Airtours/Komisija, T‑342/99 DEP, EU:T:2004:192, točka 44, in z dne 27. novembra 2020, Flabeg Deutschland/Komisija, T‑103/15 DEP, neobjavljen, EU:T:2020:585, točka 47).
37 Vendar je treba poudariti, da stroškov usklajevanja med odvetniki iste stranke ni mogoče šteti za nujne stroške, ki jih je treba upoštevati pri izračunu zneska stroškov, ki se lahko povrnejo (glej sklep z dne 13. januarja 2017, DEP Idromacchine in drugi/Komisija, T‑88/09, EU:T:2017:5, točka 32 in navedena sodna praksa).
38 Poleg tega je treba, ob tem da so tožeči stranki njeni odvetniki že pomagali v predhodnem postopku, upoštevati tudi dejstvo, da so bili ti odvetniki seznanjeni z upoštevnimi elementi spora, kar jim je olajšalo delo in skrajšalo čas potrebnih priprav za sodni postopek (glej sklep z dne 13. januarja 2006, IPK‑München/Komisija, T‑331/94 DEP, EU:T:2006:11, točka 59 in navedena sodna praksa).
39 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v obravnavanem primeru spor v postopku v glavni stvari odvetnikom tožeče stranke sicer lahko povzročil veliko dela, ob upoštevanju dejstev, navedenih v točkah 32 in 33 zgoraj, vendar iz njenega predloga in njegovih prilog, zlasti računov QE, tabele po obdobjih in pregledne tabele QE, ni mogoče ugotoviti obsega dela, ki bi ustrezal zahtevanim zneskom za nagrado odvetniške družbe Quinn Emanuel.
40 Prvič, 34 računov QE, ki jih je tožeča stranka predložila Splošnemu sodišču, ne vsebuje opisa opravljenih nalog. Tožeča stranka se je namreč odločila, da bo vse te informacije izločila iz dokumentov, predloženih Splošnemu sodišču, tako da jih je počrnila, zaradi zatrjevane zaupnosti „med odvetnikom in stranko“ (glej točko 16 zgoraj), glede katere se Splošnemu sodišču v tem postopku ni potrebno opredeljevati. Vendar taka odločitev tožeče stranke pomeni, da na podlagi računov ni mogoče ugotoviti na primer števila ur, porabljenih za pripravo tožbe, replike ali drugih vlog, ki jih je tožeča stranka vložila pri Splošnem sodišču, oziroma za pripravo na obravnavo. Poleg tega tožeča stranka v zvezi s tem v besedilu predloga ni navedla ničesar niti ni podala nobenih ocen.
41 Prav tako se večina računov QE, ki jih je predložila tožeča stranka, nanaša ne le na odvetniške nagrade, temveč tudi na stroške, čeprav v svojem predlogu med njimi ni razlikovala. Zdi se tudi, da se prvi račun EQ, ki ga je predložila, prav tako nanaša na storitve, opravljene na datume pred sprejetjem izpodbijanega sklepa. Nazadnje, zadnji račun EQ, ki ga je predložila, je bil zaključen 30. junija 2021, medtem ko je tožeča stranka pripombe Splošnemu sodišču predložila 20. julija 2021.
42 Drugič, ne samo, da se tabela po obdobjih, ki je predstavljena v besedilu predloga, ne nanaša le na nagrado za odvetniško družbo Quinn Emanuel, temveč zajema tudi nagradi za odvetniški družbi Cravath in Compass Lexecon/FTI (glej točko 30 zgoraj), ampak tudi ne omogoča presoje dejansko opravljenega dela v posameznem obdobju in zlasti števila ur, namenjenih pripravi vlog, predloženih Splošnemu sodišču, ali pripravi na obravnavo.
43 Ob neobstoju takih navedb je razdelitev zneskov, ki jih je tožeča stranka predlagala v tej tabeli, ne le neupravičena, temveč se zdi, da vsebuje očitno pretirane zneske glede na ta postopek, kot je zlasti znesek v višini približno 3.400.000 EUR za pripravo ene same tožbe. Tak znesek naj bi ob hipotetični povprečni urni postavki v višini 500 EUR ustrezal 6800 uram dela, to je 850 delovnim dnem po 8 ur na dan, za eno samo tožbo. Enako velja zlasti za znesek v višini približno 2.900.000 EUR, ki je bil predlagan za pripravo replike, in znesek v višini približno 2.350.000 EUR, ki je bil predlagan za pripravo na obravnavo.
44 Tretjič, tudi v pregledni tabeli EQ, priloženi predlogu, take informacije o dejansko opravljenem delu in s tem povezanem številu ur niso navedene. Ta tabela Splošnemu sodišču omogoča le, da ugotovi – čeprav mu ni treba v predloženih dokumentih poiskati in opredeliti elementov, ki bi lahko nadomestili odsotnost natančnih informacij in podrobnih pojasnil v samem predlogu (glej v tem smislu sklep z dne 13. februarja 2008, Verizon Business Global/Komisija, T‑310/00 DEP, neobjavljen, EU:T:2008:32, točka 50) – da je odvetniška družba Quinn Emanuel tožeči stranki med letoma 2018 in 2021 zaračunala skupno 16.422,6 ure po urnih postavkah 315–1515 USD.
45 Kljub velikemu številu dokumentov in podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka, na podlagi nobenega od njih tako ni mogoče ugotoviti, katerim nalogam ustreza to skupno število ur, zlasti število ur, ki morda ustrezajo podvojenim nalogam ali nalogam usklajevanja med 19 osebami, navedenimi na računih, ali so bile te ure dela opravljene za namene postopka pred Splošnim sodiščem in ali so bile za namene tega postopka nujne. Poleg tega na podlagi teh dokumentov ni mogoče natančno določiti urne postavke, ki ustreza različnim nalogam, ki so jih opravili odvetniki, saj so z vidika tega postopka urne postavke, ki znašajo med drugim od 1005 do 1515 USD, kakršne so nekatere urne postavke, navedene v računih družbe QE in v pregledni tabeli družbe QE, v vsakem primeru očitno pretirane za določitev stroškov, ki se lahko povrnejo v zvezi z zadevnimi nagradami. Čeprav ima stranka vsekakor pravico, da se obrne na odvetnike, ki svoje storitve zaračunavajo po tako visoki urni postavki, se to, da se je odločila za njihove storitve, ne more šteti za nujno v smislu sodne prakse iz točke 12 zgoraj (glej v tem smislu sklepa z dne 20. januarja 2014, Charron Inox in Almet/Svet, T‑88/12 DEP, neobjavljen, EU:T:2014:43, točka 24, in z dne 8. julija 2020, Fastweb/Komisija, T‑19/17 DEP, neobjavljen, EU:T:2020:331, točka 51), in to še toliko bolj, če, tako kot v obravnavanem primeru, te postavke v predlogu niso predstavljene v zvezi s konkretnimi, jasno določenimi nalogami.
46 Četrtič, navedba tožeče stranke, da naj bi njeni zastopniki opravili obsežne raziskave in analize oziroma Splošnemu sodišču predložili številne dokumente, ne zadostuje za utemeljitev predlaganih zneskov in nujnosti s tem povezanega dela. Opozoriti je namreč treba, da mora predlagatelj za presojo nujnosti nastalih stroškov predložiti natančne navedbe (sklep z dne 8. julija 2020, DEP Fastweb/Komisija, T‑19/17, neobjavljen, EU:T:2020:331, točka 44). Poleg tega, čeprav se tožeča stranka sklicuje na dolžino vloženih vlog ter število in dolžino prilog k njim, je treba opozoriti, da zgolj iz tega, da so zastopniki tožeče stranke pred Splošnim sodiščem vložili vloge z več stranmi in številnimi prilogami, nikakor ni razvidno, da so te delovne ure in torej s tem povezani zahtevani zneski nujni za namene postopka pred Splošnim sodiščem.
47 Iz tega izhaja, da na podlagi predloga tožeče stranke ni mogoče opredeliti števila ur, ki ustrezajo različnim nalogam, ki so jih odvetniki odvetniške družbe Quinn Emanuel opravili v okviru postopka pred Splošnim sodiščem, ali urne postavke, ki ustreza tem nalogam.
48 Čeprav neobstoj informacij o stroških, ki so dejansko nastali za namene postopka, vključno zlasti z urnimi postavkami in časom, porabljenim za opravljanje različnih nalog, Splošnemu sodišču ne preprečuje, da bi znesek stroškov, ki se lahko povrnejo, določilo na podlagi pravične presoje, ga to postavlja v položaj, ko mora zahtevke tožeče stranke presojati strogo (sklep z dne 8. julija 2020, Fastweb/Komisija, T‑19/17 DEP, neobjavljen, EU:T:2020:331, točke 44, 46 in 47).
49 Poleg tega je treba v zvezi z urno postavko opozoriti, da se lahko Splošno sodišče – ker tarifa v pravu Unije trenutno ni določena – oddalji od povprečne zaračunane urne postavke in ex aequo et bono določi znesek nagrad za odvetnike in ekonomske strokovnjake, ki se lahko povrnejo, le v primeru, kadar se izkaže, da je navedena urna postavka očitno previsoka (glej sklep z dne 19. januarja 2021, Romańska/Frontex, T‑212/18 DEP, neobjavljen, EU:T:2021:30, točka 39 in navedena sodna praksa).
50 Tožeča stranka v obravnavanem primeru sicer ni navedla niti ocenila delovnega časa, ki ustreza različnim fazam postopka, in povprečne urne postavke v zvezi s tem, vendar je Komisija v svojih pripombah k predlogu podala naslednje ocene delovnega časa, ki naj bi ga odvetniška družba Quinn Emanuel potrebovala za te faze:
– 500 ur za tožbo (88 strani s 4000 stranmi prilog);
– 200 ur za repliko (66 strani s 600 stranmi prilog);
– 8 ur za pripombe z dne 20. junija 2019 (3 strani);
– 260 ur za vlogo z dne 26. julija 2019 (46 strani s 3300 stranmi prilog);
– 12 ur za vlogo z dne 25. avgusta 2020 (4 strani in pol);
– 4 ure za vlogo z dne 9. novembra 2020 (2 strani);
– 50 ur za odgovor z dne 20. novembra 2020 (18 strani);
– 2 uri za pripombe z dne 15. decembra 2020 (posredovanje podpisane izjave o zaupnosti);
– 4 ure za pripombe z dne 18. decembra 2020 (2 strani);
– 15 ur za pripombe z dne 26. januarja 2021 (6 strani);
– 6 ur za udeležbo na neuradnem sestanku 15. aprila 2021 (45 minut);
– 250 ur za udeležbo na obravnavi od 4. do 6. maja 2021 (za tri dni);
– 8 ur za pripombe z dne 19. maja 2021 (4 strani)
– in 20 ur za pripombe z dne 20. julija 2021 (32 strani).
51 Komisija je v svojih pripombah tako ocenila, da je bilo za različne faze postopka potrebnih največ 1339 ur dela. Komisija je s tem, da je predlagala, da se uporabi povprečna urna postavka v višini 300 EUR, v bistvu ugotovila, da bi bilo mogoče za nagrado za odvetniško družbo Quinn Emanuel povrniti znesek v višini 401.700 EUR.
52 Čeprav je predlog tožeče stranke nezadostno utemeljen in očitno pretiran tako v zvezi s predlaganimi zneski kot tudi v zvezi s številom ur in s tem povezanih urnih postavk, tudi ob upoštevanju dejstva, da so odvetniki, ki so tožečo stranko zastopali pred Splošnim sodiščem, tej pomagali tudi v upravnem postopku pred Komisijo, ki je privedel do sprejetja izpodbijanega sklepa, predlog Komisije, čeprav vsebuje koristno oceno, ni ustrezen.
53 Po oceni Komisije naj bi bilo namreč za pripravo tožbe (500 ur), replike (200 ur) in vloge z dne 26. julija 2019 (260 ur) potrebnih 960 ur dela. Vendar se zdi, da glede na število navedenih tožbenih razlogov, zapletenost pravnih in dejanskih vprašanj, število in zaporedje navedenih vlog, dokazila, priložena v prilogah k tem vlogam in predložena Splošnemu sodišču, ter vedno bolj osredotočeno in podrobno naravo predstavljenih trditev taka ocena ne ustreza ustrezni presoji delovnega časa, ki je objektivno nujen za pripravo teh treh vlog, pri čemer pa taka presoja vseeno vodi do rezultata, da za pripravo navedenih vlog ne more biti potrebnih več kot 1400 delovnih ur.
54 Poleg tega števila ur je treba po eni strani upoštevati tudi 150 ur dela za pripravo drugih pisnih vlog, ki jih je tožeča stranka vložila pri Splošnem sodišču, in sicer tistih, ki so že navedene v točki 50 zgoraj, in nekaterih drugih vlog, ki v tej točki niso navedene (predlog z dne 16. januarja 2019, predlog z dne 10. decembra 2020 in njegova dopolnitev z dne 18. decembra 2020, predlog z dne 21. januarja 2021, pripombe z dne 29. marca 2021 in pripombe z dne 3. maja 2021). Po drugi strani pa je treba upoštevati 250 ur dela za pripravo in udeležbo na neformalnem srečanju 15. aprila 2021 in obravnavi od 4. do 6. maja 2021.
55 V teh okoliščinah je ob upoštevanju vseh okoliščin te zadeve, pri čemer se šteje, da je skupno 1800 ur dela pravičen obseg za celoten postopek pred Splošnim sodiščem v postopku v glavni stvari, ne glede na število zadevnih odvetnikov pravično, da se znesek, ki se lahko zahteva od Komisije za nagrado za odvetniško družbo Quinn Emanuel, presodi ex aequo et bono in določi na 750.000 EUR.
56 Glede na navedeno je treba znesek stroškov, ki se lahko povrnejo za nagrado za odvetniško družbo Quinn Emanuel, določiti na 750.000 EUR.
Stroški v zvezi s sodelovanjem ekonomskih svetovalcev iz družbe Compass Lexecon/FTI
57 Tožeča stranka predlaga povračilo zneska v višini 480.611,64 EUR za storitve ekonomskih svetovalcev, ki jih je zagotovila družba Compass Lexecon/FTI.
58 Upoštevati je treba, da se lahko sodelovanje strokovnih ekonomskih svetovalcev, ki dopolnjujejo delo pravnih svetovalcev, zaradi narave nekaterih zadev, ki je v bistvu ekonomska, včasih izkaže za nujno v sporih v zvezi z odločitvami, ki se nanašajo na take zadeve, in tako povzroči stroške, ki se lahko povrnejo na podlagi člena 140(b) Poslovnika (glej v zvezi s postopkom državne pomoči sklep z dne 19. decembra 2006, DEP WestLB/Komisija, T‑228/99, neobjavljen, EU:T:2006:405, točka 78 in navedena sodna praksa, ter v zvezi s postopkom združitve sklep z dne 17. avgusta 2020, DEP II United Parcel Service/Komisija, T‑194/13, neobjavljen, EU:T:2020:372, točka 66 in navedena sodna praksa).
59 Zato mora biti tako sodelovanje ekonomskih svetovalcev objektivno nujno za namene postopka (glej sklep z dne 17. avgusta 2020, United Parcel Service/Komisija, T‑194/13 DEP II, neobjavljen, EU:T:2020:372, točka 67 in navedena sodna praksa).
60 Iz predloga je razvidno, da znesek v višini 480.611,64 EUR, ki ga je izračunala tožeča stranka, ustreza povračilu nagrad za devet ekonomskih svetovalcev iz družbe Compass Lexecon/FTI za obdobje od 24. januarja 2018 do 15. junija 2022.
61 Da bi tožeča stranka ta znesek utemeljila, je predložila elemente izračuna, podobne elementom iz točke 30 zgoraj, in sicer najprej v Prilogi T.6 k predlogu pregledno tabelo (ki jo je pripravila sama), v kateri so navedene urne postavke (v USD) in število ur, ki jih je vsako leto med letoma 2018 in 2021 za svoje storitve zaračunal vsak od navedenih svetovalcev, ter skupni zneski (v EUR), ki jih je vsako leto za svoje storitve zaračunala družba Compass Lexecon/FTI (v nadaljevanju: pregledna tabela CL). Nato se je tožeča stranka v besedilu predloga sklicevala na tabelo po obdobjih, ki je omenjena v točkah 30, 42 in 43 zgoraj. Nazadnje je tožeča stranka v Prilogi T.9 k predlogu predložila deset računov – za obdobje od 16. januarja 2018 do 6. maja 2021 – ki ji jih je poslala družba Compass Lexecon/FTI in na katerih so navedene ure, ki jih je zabeležil posamezen zadevni svetovalec, in njihove urne postavke (v USD) (v nadaljevanju: računi CL).
62 Poleg tega je tožeča stranka v besedilu predloga navedla, da so njeni ekonomski svetovalci pripravili poročila ali ekonomske memorandume, ki so bili vključeni v tožbo ali repliko oziroma priloženi tema vlogama, in da se je eden od njenih svetovalcev udeležil obravnave, da bi podal pojasnila. Tožeča stranka se je sklicevala tudi na ekonomske analize, ki jih je predložila Komisiji.
63 Vendar je treba ugotoviti, da čeprav v obravnavanem primeru dejansko obstajajo razlogi za stališče, da je bilo sodelovanje ekonomskih svetovalcev objektivno nujno za namene postopka pred Splošnim sodiščem, na podlagi predloga tožeče stranke in njegovih prilog, zlasti računov CL, tabele po obdobjih in pregledne tabele CL, ni mogoče ugotoviti obsega dela, ki ustreza zneskom, ki se predlagajo za nagrado za družbo Compass Lexecon/FTI za navedeni postopek pred Splošnim sodiščem.
64 Računi CL, ki jih je tožeča stranka priložila predlogu, namreč ne vsebujejo nobenega opisa opravljenih nalog, saj se je tožeča stranka odločila, da bo vse te informacije v dokumentih, predloženih Splošnemu sodišču, počrnila (glej točko 16 in po analogiji točko 40 zgoraj). Poleg tega tabela po obdobjih, ki je predstavljena v besedilu predloga, ne omogoča konkretne presoje (glej po analogiji točko 42 zgoraj). Nazadnje, Splošno sodišče lahko na podlagi pregledne tabele CL, priložene predlogu, le ugotovi – čeprav mu ni treba v prilogah poiskati in opredeliti elementov, ki bi lahko nadomestili odsotnost informacij in pojasnil v predlogu (glej v tem smislu točko 44 zgoraj) – da je družba Compass Lexecon/FTI tožeči stranki med letoma 2018 in 2021 zaračunala skupno 853,7 ure po urnih postavkah od 242 do 1055 USD.
65 Tako kljub velikemu številu dokumentov in podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka, na podlagi nobenega od njih ni mogoče ugotoviti, katerim nalogam ustreza to skupno število ur, zlasti število ur, ki po možnosti ustrezajo podvojenim nalogam ali nalogam usklajevanja med devetimi osebami, navedenimi na računih, ali so bile navedene ure dela opravljene za namene postopka pred Splošnim sodiščem in ali so bile za te namene nujne. Poleg tega, v nasprotju s tem, kar se zdi, da navaja tožeča stranka, delo v zvezi z ekonomskimi analizami, ki so bile predložene Komisiji, v tej zadevi ni pomembno, saj so predmet te zadeve v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 23 zgoraj, le stroški, nastali za namene postopka pred Splošnim sodiščem.
66 Iz tega izhaja, da na podlagi predloga tožeče stranke ni mogoče ugotoviti števila ur, ki ustrezajo različnim nalogam, ki so jih za postopek pred Splošnim sodiščem dejansko opravili ekonomski svetovalci iz družbe Compass Lexecon/FTI, niti urne postavke, ki ustreza tem različnim nalogam.
67 V teh okoliščinah stroškov v zvezi s sodelovanjem ekonomskih svetovalcev iz družbe Compass Lexecon/FTI – v nasprotju s tem, kar meni Komisija – sicer ni mogoče v celoti zavrniti, vendar mora biti presoja Splošnega sodišča v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 48 zgoraj, nujno stroga.
68 Ker tožeča stranka po eni strani ni navedla konkretnega obsega dela, ki so ga njeni ekonomski svetovalci opravili v zvezi s pripravo poročil in memorandumov, vključenih v tožbo in repliko oziroma priloženih tema vlogama, se ta obseg dela presodi ex aequo et bono in določi na 50 ur. Po drugi strani je bilo, kot je razvidno iz zapisnika o obravnavi, ekonomskemu svetovalcu tožeče stranke dovoljeno, da v navzočnosti in na odgovornost zastopnikov tožeče stranke tri dni sodeluje na obravnavi, da bi podal pojasnila. Obseg dela, ki ustreza tem nalogam, je treba določiti na 24 ur. Zato se 74 ur dela šteje za pravičen obseg dela za celoten postopek pred Splošnim sodiščem v postopku v glavni stvari.
69 Kar zadeva urno postavko, ker na podlagi predloga ni mogoče natančno določiti urne postavke, ki bi ustrezala različnim nalogam, ki so jih opravili ekonomski svetovalci, in ker je v vsakem primeru urna postavka v višini 1.055 USD, kakršna je ena od postavk, navedena v računih CL in v pregledni tabeli CL, očitno pretirana za namene določitve stroškov, ki se lahko povrnejo v zvezi z zadevnimi nagradami, se znesek, ki se lahko povrne od Komisije za nagrado za družbo Compass Lexecon/FTI, pravično presodi ex aequo et bono in določi na 30.000 EUR.
70 Glede na navedeno je treba znesek stroškov, ki se lahko povrnejo za nagrado za družbo Compass Lexecon/FTI, določiti na 30.000 EUR.
Ugotovitve o nagradah
71 Zato je treba stroške, ki se lahko povrnejo v zvezi z nagradami za storitve pravnega in ekonomskega svetovanja v postopku v glavni stvari, določiti na skupni znesek 780.000 EUR.
Stroški
72 Tožeča stranka v zvezi s stroški predlaga povračilo zneska v višini 23.907,21 EUR, in sicer za potne stroške in stroške nastanitve odvetnikov iz odvetniške družbe Quinn Emanuel, ekonomskega svetovalca iz družbe Compass Lexecon/FTI in enega od svojih zaposlenih za udeležbo na obravnavi.
73 Dokazila, s katerimi je mogoče dokazati resničnost in višino potnih stroškov in dnevnic, katerih vračilo se predlaga, mora predložiti predlagatelj (sklep z dne 26. januarja 2017, Nordschleife, T‑181/14 DEP, EU:T:2017:41, točka 34).
74 Upoštevati je treba, da se potni stroški in dnevnice, ki jih imajo osebe, ki niso odvetniki, povrnejo le, če je bila prisotnost teh oseb nujna za namene postopka (glej sklepa z dne 17. septembra 1998, Branco/Komisija, T‑271/94 (92), EU:T:1998:222, točka 20 in navedena sodna praksa, ter z dne 27. oktobra 2017, Heli-Flight/EASA, T‑102/13 DEP, neobjavljen, EU:T:2017:769, točka 49 in navedena sodna praksa).
75 Razen v posebnih okoliščinah se lahko povrnejo stroški samo za enega svetovalca (glej v tem smislu sklep z dne 8. oktobra 2014, Coop Nord/Komisija, T‑244/08 DEP, neobjavljen, EU:T:2014:899, točka 33).
Potni stroški in nastanitev odvetnikov iz odvetniške družbe Quinn Emanuel
76 Tožeča stranka predlaga povračilo v višini 12.632,95 EUR za potne stroške in nastanitev odvetnikov iz odvetniške družbe Quinn Emanuel, ki so se udeležili obravnave.
77 Vendar je treba opozoriti, da v samem predlogu ni navedena narava zahtevanih stroškov ali razčlenitev stroškov po kategorijah. Kljub temu se tožeča stranka za utemeljitev tega zneska v predlogu sklicuje na račun, ki ji ga je poslala odvetniška družba Quinn Emanuel (predložen v Prilogi T.8), in na račune za plačilo teh stroškov, ki so ji jih poslali njeni odvetniki (predložene v Prilogi T.11).
78 Iz 33. računa odvetniške družbe Quinn Emanuel, ki ga je tožeča stranka predložila v Prilogi T.8, je razvidno, da se zadevni znesek v bistvu nanaša na stroške nočitve v hotelu, prevoza in najema sejne sobe. Ti stroški so namreč podrobno opisani na dveh drugih računih (v EUR), ki jih je tožeča stranka predložila v Prilogi T.11, in sicer na računu hotela v Luksemburgu in računu ponudnika prevoznih storitev v Bruslju, pri čemer je treba upoštevati, da ista priloga vsebuje obračunske tabele, v katerih so navedeni stroški prikazani v drugačni obliki, in štiri strani, katerih vsebina je v celoti odstranjena. Splošno sodišče lahko torej te stroške prevoza in nastanitev presodi le ob upoštevanju navedenih računov za hotel in prevoz. Nekateri drugi stroški, navedeni v 33. računu odvetniške družbe Quinn Emanuel v zvezi s stroški razmnoževanja dokumentov in sodnimi stroški, pa se ne morejo upoštevati, saj tožeča stranka ni predložila nobenega pojasnila ali dokazila.
79 Na prvem mestu, iz seznama storitev, navedenih na računu hotela, ki znaša 8513 EUR, je razvidno, da ta zajema stroške nočitev, prehrane, najema sejne sobe in opreme ter „prevozov“.
80 Prvič, kar zadeva nočitve, je na računu hotela naveden skupni znesek v višini 5630 EUR za štiri nočitve (od 3. do 7. maja 2021) za pet odvetnikov. Vendar je treba po eni strani opozoriti, da je obravnava v postopku v glavni stvari potekala od 4. do 6. maja 2021. Kot je razvidno iz zapisnika o obravnavi z dne 6. maja 2021, se je obravnava zaključila približno ob 16.00. Zato se nočitev od 6. do 7. maja 2021 ne more šteti za nujno za namene postopka pred Splošnim sodiščem. Poleg tega je iz računa ponudnika prevoznih storitev razvidno, da sta bila 6. maja 2021 opravljena dva prevoza z avtomobilom iz Luksemburga v Bruselj za šest oseb. Po drugi strani, čeprav je mogoče v posebnih okoliščinah obravnavane zadeve, in sicer da je obravnava trajala tri dni, stroške v zvezi z nočitvami treh odvetnikov, ki so tožečo stranko zastopali pred Splošnim sodiščem in od katerih so vsi nastopili pred tem sodiščem, šteti za povračljive, pa v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 75 zgoraj, tega ni mogoče trditi za druga dva odvetnika, ki tožeče stranke pred Splošnim sodiščem nista zastopala. Iz tega izhaja, da znesek, ki se lahko povrne za tri nočitve za tri odvetnike v hotelu (289 EUR na nočitev), znaša 2601 EUR.
81 Drugič, v zvezi s prehrano je na računu hotela naveden skupni znesek v višini 79 EUR, ki ga je treba šteti za povračljivega, ker je ta znesek ustrezno utemeljen in razumen.
82 Tretjič, v zvezi z najemom sejne sobe in opreme je na računu hotela naveden skupni znesek 2250 EUR. Res je, da iz predloga in predloženih dokumentov ni razvidna niti natančna narava teh stroškov najema niti obseg, v katerem naj bi bili ti najemi nujni za namene postopka pred Splošnim sodiščem. Stroške v zvezi z najemom opreme (750 EUR za „tiskalnik“) je treba sicer zavrniti, ker tožeča stranka v zvezi s tem ni predložila nobenih podrobnosti, v zvezi s stroški najema sejne sobe (1500 EUR za tri dni) pa je treba upoštevati, da je treba v posebnih okoliščinah te zadeve, in sicer da je ustna obravnava potekala tri dni in so tožečo stranko na njej zastopali trije odvetniki (glej točko 80 zgoraj), uporabo sejne sobe v hotelu šteti za dejansko nujno. Ker pa tožeča stranka ni navedla obsega uporabe take sejne sobe, se najem za tri polne dni zdi pretiran, saj tožeča stranka ni navedla nobenih podrobnosti. Čeprav odsotnost teh informacij Splošnemu sodišču ne preprečuje, da bi na podlagi pravične presoje določilo višino stroškov, ki se lahko povrnejo v zvezi s tem, ga vseeno postavlja v položaj nujno stroge presoje zahtevkov tožeče stranke (glej v tem smislu sklep z dne 21. marca 2018, K&K Group/EUIPO – Pret A Manger (Evropa) (Pret A Diner), T‑2/16 DEP, neobjavljen, EU:T:2018:175, točka 37). V skladu s tem se znesek, povračljiv v zvezi s tem, ex aequo et bono določi na 750 EUR.
83 Četrtič, kar zadeva „prevoze“, je na računu v povezavi z drugim hotelom naveden skupni znesek 554 EUR. Ker na podlagi informacij, ki jih je predložila tožeča stranka, ni mogoče ugotoviti niti namena teh stroškov niti, a fortiori, njihove nujnosti za namene postopka pred Splošnim sodiščem, jih je treba zavrniti.
84 Na drugem mestu, iz računa ponudnika prevoznih storitev v Bruslju, ki znaša 2106,22 EUR, je razvidno, da zajema tri prevoze z avtomobilom iz Bruslja v Luksemburg 3. maja 2021 (en prevoz za štiri osebe, en prevoz za dve osebi in en prevoz za en predmet) in dva prevoza z avtomobilom iz Luksemburga v Bruselj 6. maja 2021 (en prevoz za štiri osebe in en prevoz za dve osebi).
85 V zvezi s tem pa zadošča ugotoviti, da se lahko, kot izhaja iz točke 80 zgoraj, v zvezi s stroški, ki so nastali zaradi udeležbe na navedeni obravnavi, za nujno za namene postopka šteje le prisotnost treh odvetnikov, ki so tožečo stranko zastopali pred Splošnim sodiščem in so nastopili na obravnavi pred tem sodiščem. Posledično se lahko šteje, da se lahko povrne le znesek, ki ustreza prevozu teh treh odvetnikov. V obravnavanem primeru je treba glede na račun, ki ga je predložila tožeča stranka, šteti, da tak znesek v bistvu ustreza stroškom poti tja (380 EUR) in nazaj (380 EUR) za štiri osebe, brez doplačil, zaračunanih za čakanje, kar skupaj znaša 760 EUR.
86 Glede na navedeno je treba skupni znesek stroškov, ki se lahko povrnejo za stroške odvetniške družbe Quinn Emanuel, določiti na 4190 EUR.
Potni stroški in nastanitev ekonomskega svetovalca iz družbe Compass Lexecon/FTI
87 Tožeča stranka predlaga povračilo zneska v višini 2749,08 EUR za potne stroške in nastanitev ekonomskega svetovalca iz družbe Compass Lexecon/FTI, ki se je udeležil obravnave.
88 Vendar je treba opozoriti, da v samem predlogu ni navedena narava zahtevanih stroškov ali razčlenitev stroškov po kategorijah. Kljub temu je treba ugotoviti, da se tožeča stranka v predlogu za utemeljitev tega zneska sklicuje na Prilogo T.12, ki vsebuje račune in potrdila.
89 V Prilogi T.12, ki jo je predložila tožeča stranka, so v tabeli navedene različne kategorije stroškov, in sicer:
– za tri prevoze s taksijem v zneskih 30 EUR, 42,09 EUR in 30 EUR, kar skupaj znaša 102,09 EUR;
– za dva testa za ugotavljanje covida-19 v zneskih 180 EUR in 169 EUR, kar skupaj znaša 349 EUR;
– za letalske prevoze v znesku 948,45 EUR;
– za hotel v znesku 1220 EUR.
90 Poleg tega Priloga T.12, ki jo je predložila tožeča stranka, vsebuje tudi tri strani, katerih vsebina je v celoti odstranjena, račun potovalne agencije ter stran s kopijo več potrdil in blagajniških računov. Splošno sodišče lahko torej te stroške presodi le na podlagi navedenega računa ter navedenih potrdil in računov.
91 Prvič, v zvezi s prevozi s taksijem je tožeča stranka predložila kopijo treh potrdil o prevozu s taksijem v Madridu 3. maja 2021 (30 EUR), prevozu s taksijem v Luksemburgu 3. maja 2021 (42,09 EUR) in prevozu s taksijem v Madridu 7. maja 2021 (30 EUR). Ti stroški, ki so povezani s prevozom ekonomskega svetovalca tožeče stranke iz Madrida v Luksemburg za namene obravnave, ki je potekala od 4. do 6. maja 2021, se lahko štejejo za nujne za namene postopka pred Splošnim sodiščem. V skladu s tem se znesek, ki se lahko povrne za prevoze s taksijem, določi na 102,09 EUR.
92 Drugič, v zvezi s stroški za dva testa za ugotavljanje covida-19 je treba opozoriti, da je tožeča stranka predložila le kopijo potrdila o plačilu z bančno kartico, za katero se zdi, da naj bi bilo izdano v Madridu 2. maja 2021 (180 EUR). Vendar na tem potrdilu nista navedeni niti zadevna storitev niti zadevna oseba, pri čemer samo dejstvo, da to potrdilo vsebuje špansko besedo clinica, v zvezi s tem očitno ne zadostuje. V zvezi z drugim zneskom (169 EUR), ki se zahteva iz istega razloga, pa niso bila predložena nobena dokazila. Povračilo teh stroškov je zato treba zavrniti.
93 Tretjič, v zvezi z letalskim prevozom je tožeča stranka predložila račun potovalne agencije, na katerem je naveden znesek v višini 948,45 EUR za povratno potovanje iz Madrida v Luksemburg za ekonomskega svetovalca tožeče stranke. Natančneje, iz navedenega računa je razvidno, da zahtevani znesek vključuje zneske v višini 672 EUR za povratno letalsko vozovnico za leta 3. in 5. maja 2021, 26,45 EUR davkov in 250 EUR dodatnih stroškov zaradi spremembe datuma povratne vozovnice s 5. na 7. maj 2021.
94 Ker dodatni stroški zaradi spremembe datuma povratne vozovnice niso utemeljeni, pri čemer so bili datumi obravnave strankam sporočeni 29. januarja 2021 in niso bili spremenjeni, je treba povračilo teh stroškov zaradi spremembe zavrniti. Znesek, ki se lahko povrne za letalski prevoz, se zato določi na 698,45 EUR.
95 Četrtič, kar zadeva hotel, je tožeča stranka predložila kopijo potrdila o plačilu z bančno kartico za hotel v Luksemburgu z navedbo „rezervacija“ za znesek v višini 1220 EUR z dne 3. maja 2021. Vendar na potrdilu nista navedeni niti opravljena storitev niti oseba, ki jo je koristila. Poleg tega na podlagi predloženih navedb ni mogoče ugotoviti, ali gre za potrdilo o plačilu ali potrdilo o blokiranju določenega denarnega zneska, kot je varščina. V teh okoliščinah je treba znesek stroškov, ki se lahko povrnejo v zvezi s tem, za eno osebo za tri nočitve – ob upoštevanju tega, da niso bila predložena nobena pojasnila glede določitve in spremembe datuma povratnega leta ekonomskega svetovalca (točka 94 zgoraj) – ker gre za hotel, ki je naveden na računu iz točke 80 zgoraj, po analogiji določiti po tarifi 289 EUR na nočitev, to je na 867 EUR.
96 Glede na navedeno je treba znesek stroškov, ki se lahko povrnejo v zvezi s stroški ekonomskega svetovalca družbe Compass Lexecon/FTI, določiti na 1667,54 EUR.
Potni stroški in nastanitev zaposlenega pri tožeči stranki
97 Tožeča stranka predlaga povračilo zneska v višini 8525,18 EUR za potne stroške in nastanitev enega od svojih zaposlenih za udeležbo na obravnavi.
98 Vendar tožeča stranka ni predložila nobenega dokazila, s katerim bi utemeljila, zakaj je bila prisotnost njenega zaposlenega nujna za namene postopka v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 74 zgoraj, pri čemer zgolj to, da je ta zaposleni spremljal zadevo v imenu družbe, v zvezi s tem očitno ne zadostuje. Poleg tega iz spisa ni razvidno, da bi Splošno sodišče zahtevalo njegovo prisotnost, niti ni v zapisniku o obravnavi navedeno, da bi Splošno sodišče tega zaposlenega med obravnavo povabilo k temu, da se izreče. Povračilo teh stroškov je zato treba zavrniti.
Sklepna ugotovitev o potnih stroških in stroških nastanitev
99 Stroške, ki se lahko povrnejo za potne stroške in nastanitve v postopku v glavni stvari, je torej treba določiti na 5857,54 EUR.
Sklepna ugotovitev o stroških, ki se lahko povrnejo
100 Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih preudarkov Splošno sodišče meni, da se stroški, ki se lahko povrnejo tožeči stranki v postopku v glavni stvari, pravično presodijo tako, da se njihov skupni znesek določi na 785.857,54 EUR, pri čemer so v tem znesku upoštevane vse okoliščine zadeve do trenutka sprejetja tega sklepa.
101 Ker tožeča stranka v tem postopku odmere stroškov ni zahtevala povračila stroškov, Splošnemu sodišču v zvezi s tem ni treba odmeriti zneska.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat)
sklenilo:
Celotni znesek stroškov, ki jih Evropska komisija povrne družbi Qualcomm Inc., znaša 785.857,54 EUR.
V Luxembourgu, 29. februarja 2024