Zadeva T-18/05
IMI plc in drugi
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sektor bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Trajajoča kršitev, ki ima več oblik – Prekinitev sodelovanja – Globe – Omejeno sodelovanje v omejevalnem sporazumu“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije pri dokazovanju kršitve in njenega trajanja
(člen 81(1) ES)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina
3. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Metoda izračuna, pri kateri se upoštevajo različni elementi fleksibilnosti
(člen 229 ES; uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja
(Obvestilo Komisije 96/C 207/04)
5. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člen 253 ES; uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Velikost trga upoštevnih proizvodov – Upoštevnost
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
1. Člen 81(1) ES se uporabi samo ob obstoju soglasja volj med vsaj dvema strankama, katerega izrazna oblika ni pomembna, če izraža njuno resnično voljo.
Če ni dokazov, s katerimi bi neposredno dokazali trajanje kršitve, mora Komisija predložiti dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so si dovolj časovno blizu, da razumno omogočajo sklep, da je ta kršitev med dvema določenima datumoma trajala neprekinjeno.
Čeprav je obdobje, ki loči dve kršitveni ravnanji, upoštevno merilo pri ugotavljanju trajajoče narave kršitve, pa vprašanja, ali je to obdobje dovolj dolgo, da bi pomenilo prekinitev kršitve, ali ne, ni mogoče preučevati na abstrakten način. Nasprotno, treba ga je preučiti v povezavi z delovanjem zadevnega kartela.
Komisija napačno uporabi pravo, če ugotovi, da je neko podjetje neprekinjeno sodelovalo pri kartelu, čeprav temu podjetju ni mogoče očitati nobenega stika in nobenega tajnega dejanja v obdobju, ki za več kot eno leto presega intervale, v katerih so člani kartela po navadi izražali svoj namen, da omejijo konkurenco.
(Glej točke od 88 do 90, 96.)
2. Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah mora zadevnim osebam omogočiti, da se seznanijo z ravnanji, ki jim jih očita Komisija. Ta zahteva je izpolnjena, če se s končno odločbo zadevnim osebam ne očitajo kršitve, ki so drugačne od tistih iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, in so v njej navedena samo dejstva, glede katerih so se imele zadevne osebe možnost izjasniti. Vendar ni nujno, da je končna odločba Komisije kopija obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Pravica do obrambe je zaradi neskladja med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in končno odločbo kršena le, če očitek, ki je v njej vsebovan, v obvestilu ni bil obrazložen v zadostni meri, da bi naslovnikom omogočil obrambo. Pravica do izjave se namreč nanaša na vse pravne ali dejanske elemente, na katerih temelji odločba, ne pa na končno stališče, ki ga namerava sprejeti upravni organ.
(Glej točke 106, 108, 109.)
3. Čeprav Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ ni mogoče opredeliti za pravno pravilo, gre za pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere Komisija v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi navedla razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja. Splošno sodišče mora torej v okviru nadzora zakonitosti glob, naloženih z odločbo, preveriti, ali je Komisija svojo diskrecijsko pravico izvrševala v skladu z metodo, navedeno v teh smernicah, in če bi se ugotovilo, da ni upoštevala te metode, preveriti, ali je to upravičeno in v pravno zadostni meri obrazloženo.
Samoomejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki izhaja iz sprejetja smernic, ni nezdružljivo z ohranitvijo precejšnje diskrecijske pravice Komisije. Smernice vsebujejo različne elemente fleksibilnosti, ki Komisiji omogočajo izvajanje diskrecijske pravice v skladu z določbami uredb št. 17 in št. 1/2003, kot jih razlaga Sodišče. Zato se na področjih, na katerih je Komisija ohranila diskrecijsko pravico, nadzor zakonitosti teh presoj omeji na ugotovitev neobstoja očitne napake pri presoji. Diskrecijska pravica Komisije in omejitve, ki jih je določila, načeloma ne vplivajo na izvajanje neomejene pristojnosti sodišča, na podlagi katere lahko odpravi, zmanjša ali poveča globo, ki jo je naložila Komisija.
(Glej točke od 117 do 121.)
4. Če je Obvestilo Komisije o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov iz leta 1996 povzročilo upravičena pričakovanja, na katera se lahko sklicujejo podjetja, ki želijo Komisijo obvestiti o obstoju omejevalnega sporazuma, se lahko ta pričakovanja nanašajo le na to, kako bo Komisija upoštevala njihove prispevke, potem ko so izkazala svoj namen za sodelovanje. Niti iz besedila tega obvestila niti iz notranje logike mehanizma, ki ga uvaja, ni nikjer razvidno, da bi morala Komisija med upravnim postopkom obveščati podjetja, ki niso izkazala svojega namena za sodelovanje, o ukrepih, ki jih je sprejela v okviru svoje preiskave, ali o njenem poteku. Vsi udeleženci omejevalnega sporazuma lahko kadar koli med upravnim postopkom zaprosijo za uporabo tega obvestila, ne glede na to, kakšne ukrepe sprejme Komisija v preiskavi. Zato se mora vsak udeleženec omejevalnega sporazuma odločiti, ali in kdaj želi uveljavljati to obvestilo.
(Glej točki 129, 130.)
5. Pri določitvi glob zaradi kršitve konkurenčnega prava je obveznost obrazložitve izpolnjena, če Komisija v svoji odločbi navede elemente, na podlagi katerih je ocenila težo in trajanje kršitve. Člena 253 ES ni mogoče razlagati tako, da mora Komisija v odločbah pojasniti razloge, zaradi katerih – glede izračuna globe – ni sprejela drugačnega pristopa, kot ga je dejansko sprejela v odločbi.
(Glej točki 152, 153.)
6. Podjetje, katerega odgovornost je ugotovljena v zvezi z več elementi enega kartela, prispeva več k učinkovitosti in teži tega kartela kot kršitelj, ki je vpleten le v en element istega kartela. Zato prvo podjetje stori hujšo kršitev, kot je tista, ki jo stori drugo.
Komisija mora pri presoji relativne teže sodelovanja vsakega kršitelja pri kartelu na podlagi načela individualizacije kazni in osebne odgovornosti upoštevati dejstvo, da morebiti nekateri kršitelji niso odgovorni za vse dele tega kartela.
Pri uporabi Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ je treba to presojo nujno opraviti v fazi določitve posamičnega izhodiščnega zneska, saj upoštevanje olajševalnih okoliščin dopušča le spremembo osnovnega zneska globe na podlagi načina, kako je kršitelj izvajal kartel. Kršitelj, ki ni odgovoren za nekatere elemente tega kartela, pa pri izvajanju navedenih delov ni mogel sodelovati. Kršitev pravil konkurenčnega prava je zaradi omejenega obsega storjene kršitve lažja kot tista, ki so jo storili kršitelji, ki so sodelovali pri vseh delih kršitve.
Komisija je s tem, da pri izračunu glob ni upoštevala dejstva, da je bilo eno podjetje, ki je sodelovalo le pri enem delu kartela, v drugačnem položaju kot druga podjetja, ki so bila člani tega kartela, torej kršila načelo enakega obravnavanja, saj je različne položaje brez objektivne utemeljitve obravnavala enako.
(Glej točke od 162 do 164, 166.)
7. V okviru presoje teže kršitve pravil Skupnosti o konkurenci lahko Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska globe, ki je naložen podjetju, upošteva velikost prizadetega trga, vendar pa k temu ni zavezana. Pri tem lahko upošteva promet na upoštevnem trgu. Ni nobenega veljavnega razloga, zaradi katerega bi se promet na upoštevnem trgu računal tako, da bi se izključili nekateri proizvodni stroški. V vseh industrijskih sektorjih namreč obstajajo stroški, vezani na končni proizvod, ki jih proizvajalec ne more nadzirati, ampak so vsekakor ključen element vseh njegovih dejavnosti in jih zato ni mogoče izključiti iz njegovega prometa pri določitvi izhodiščnega zneska globe. Dejstvo, da cena surovine pomeni pomemben del končne cene dokončanega proizvoda oziroma da je tveganje nihanj cen neke surovine veliko večje kot pri drugih surovinah, ne more ovreči te ugotovitve.
(Glej točke 180, 182, 183.)