Zadeva T-19/05

Boliden AB in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sektor bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Trajajoča kršitev, ki ima več oblik – Globe – Zastaranje – Sodelovanje“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Podjetja, ki bi jim bilo mogoče očitati kršitev, pri kateri gre za sodelovanje pri globalnem omejevalnem sporazumu

(člen 81(1) ES)

2.      Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Metoda izračuna, pri kateri se upoštevajo različni elementi fleksibilnosti

(člen 229 ES; uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

3.      Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Nov tožbeni razlog

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1) in 48(2))

4.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Dolgotrajne kršitve – Povišanje izhodiščnega zneska za 10 % za vsako leto kršitve

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 B)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji

(uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003; Obvestilo Komisije 96/C 207/04)

1.      Podjetje je lahko odgovorno za globalni omejevalni sporazum, čeprav je dokazano, da je neposredno sodelovalo le pri enem ali nekaj konstitutivnih elementih tega omejevalnega sporazuma, če je, prvič, vedelo ali bi moralo vedeti, da je bilo tajno usklajevanje, pri katerem je sodelovalo, del celovitega sistema, in drugič, da je ta sistem zajemal vse konstitutivne elemente omejevalnega sporazuma.

(Glej točko 61.)

2.      Čeprav Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ, ni mogoče opredeliti za pravno pravilo, gre za pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere Komisija v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi navedla razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja. Splošno sodišče mora torej v okviru nadzora zakonitosti glob, naloženih z odločbo, preveriti, ali je Komisija svojo diskrecijsko pravico izvrševala v skladu z metodo, navedeno v teh smernicah, in če bi se ugotovilo, da ni upoštevala te metode, preveriti, ali je to upravičeno in v pravno zadostni meri obrazloženo.

Samoomejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki izhaja iz sprejetja smernic, ni nezdružljivo z ohranitvijo precejšnje diskrecijske pravice Komisije. Smernice vsebujejo različne elemente fleksibilnosti, ki Komisiji omogočajo izvajanje diskrecijske pravice v skladu z določbami uredb št. 17 in št. 1/2003, kot jih razlaga Sodišče. Zato se na področjih, na katerih je Komisija ohranila diskrecijsko pravico, nadzor zakonitosti teh presoj omeji na ugotovitev neobstoja očitne napake pri presoji. Diskrecijska pravica Komisije in omejitve, ki jih je določila, načeloma ne vplivajo na izvajanje neomejene pristojnosti sodišča, na podlagi katere lahko odpravi, zmanjša ali poveča globo, ki jo je naložila Komisija.

(Glej točke od 74 do 78.)

3.      Iz določb člena 44(1)(c) v povezavi s členom 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča je razvidno, da mora tožba vsebovati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov ter da navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Vendar je treba tožbeni razlog, ki pomeni razširitev tožbenega razloga, ki je bil neposredno ali posredno naveden že prej v tožbi in je z njim tesno povezan, razglasiti za dopusten. Enako velja za očitke, navedene v podporo tožbenemu razlogu.

V okviru tožbe za odpravo ali zmanjšanje globe, ki jo je Komisija z odločbo naložila podjetju zaradi kršitve pravil Skupnosti o konkurenci, je treba za nedopusten razglasiti očitek, ki se nanaša na presojo teže sodelovanja zadevnega podjetja pri kršitvi in je bil prvič naveden v odgovoru na tožbo, če tožba vsebuje le tožbeni razlog v zvezi z domnevno nesorazmernostjo naložene globe, ki se nanaša le na povišanje izhodiščnega zneska globe zaradi trajanja. Pri tem očitku ni mogoče šteti, da gre za razširitev tožbenega razloga, navedenega v tožbi. Izpodbijanje enega izmed temeljnih elementov odločbe, kot je presoja teže kršitve, mora biti pred Splošnim sodiščem posebej navedeno v fazi tožbe.

(Glej točke od 90 do 92.)

4.      Iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ, je razvidno, da Komisija ni dokazala nobenega prekrivanja ali soodvisnosti med presojo teže in presojo trajanja kršitve. Dejstvo, da si je pri dolgotrajnih kršitvah pridržala možnost povišati znesek, sprejet glede na težo kršitve, za do 10 % za vsako leto kršitve, Komisije nikakor ne zavezuje, da to stopnjo določi glede na intenzivnost dejavnosti kartela ali njegovih učinkov ali celo glede na težo kršitve. Komisija v okviru svoje široke diskrecijske pravice stopnjo povišanja, ki jo želi uporabiti, določi na podlagi trajanja kršitve.

(Glej točke 95, 96, 98.)

5.      V okviru presoje sodelovanja članov kartela ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri presoji kakovosti in koristnosti sodelovanja podjetja, predvsem v primerjavi z drugimi podjetji. Mogoče je izpodbijati le očitno napako Komisije pri presoji. Vendar pa pri tej presoji Komisija ne sme kršiti načela enakega obravnavanja.

(Glej točko 105.)