Zadeva T-21/05
Chalkor AE Epexergasias Metallon
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sektor bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Trajajoča kršitev, ki ima več oblik – Globe – Omejeno sodelovanje v omejevalnem sporazumu – Geografski obseg upoštevnega trga – Trajanje kršitve – Sodelovanje“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Metoda izračuna, pri kateri se upoštevajo različni elementi fleksibilnosti
(člen 229 ES; uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
2. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Sodelovanje, ki je bilo domnevno posledica pritiska
(člen 81(1) ES)
3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokazno breme Komisije pri dokazovanju kršitve
(člen 81(1) ES)
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Dolgotrajne kršitve – Povišanje izhodiščnega zneska za 10 % za vsako leto kršitve
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 B)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitve pred posredovanjem Komisije
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji
(uredbi Sveta št. 17, člen 11, in št. 1/2003, člen 18; Obvestilo Komisije 96/C 207/04)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Dolgotrajne kršitve – Povišanje izhodiščnega zneska za 10 % za vsako leto kršitve – Posledice
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
1. Čeprav Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ ni mogoče opredeliti za pravno pravilo, gre za pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere Komisija v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi navedla razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja. Splošno Sodišče mora torej v okviru nadzora zakonitosti glob, naloženih z odločbo, preveriti, ali je Komisija svojo diskrecijsko pravico izvrševala v skladu z metodo, navedeno v teh smernicah, in če bi se ugotovilo, da ni upoštevala te metode, preveriti, ali je to upravičeno in v pravno zadostni meri obrazloženo.
Samoomejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki izhaja iz sprejetja smernic, ni nezdružljivo z ohranitvijo precejšnje diskrecijske pravice Komisije. Smernice vsebujejo različne elemente fleksibilnosti, ki Komisiji omogočajo izvajanje diskrecijske pravice v skladu z določbami Uredbe št. 17 in Uredbe št. 1/2003, kot jih razlaga Sodišče. Zato se na področjih, na katerih je Komisija ohranila diskrecijsko pravico, nadzor zakonitosti teh presoj omeji na ugotovitev neobstoja očitne napake pri presoji. Diskrecijska pravica Komisije in njene omejitve načeloma ne vplivajo na izvajanje neomejene pristojnosti sodišča, na podlagi katere lahko odpravi, zmanjša ali poveča globo, ki jo je naložila Komisija.
(Glej točke od 60 do 64.)
2. Pritiski podjetij z namenom pripraviti druga podjetja k sodelovanju pri kršitvi konkurenčnega prava, ne glede na njihovo težo, zadevnega podjetja ne odvezujejo odgovornosti za storjeno kršitev, v ničemer ne spreminjajo teže kartela in ne pomenijo olajševalne okoliščine pri izračunu globe, če bi lahko zadevno podjetje morebitne pritiske prijavilo pristojnim organom in pri njih vložilo pritožbo.
(Glej točko 72.)
3. Podjetje, katerega odgovornost je ugotovljena v zvezi z več elementi kartela, prispeva k učinkovitosti in teži tega kartela več kot kršitelj, ki je vpleten le v en element istega kartela. Zato prvo podjetje stori hujšo kršitev od drugega.
Komisija mora pri presoji relativne teže sodelovanja vsakega kršitelja pri kartelu na podlagi načela individualizacije kazni in osebne odgovornosti upoštevati dejstvo, da morebiti nekateri kršitelji niso odgovorni za vse dele tega kartela.
Pri uporabi Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ, je treba to presojo nujno opraviti v fazi določitve posebnega izhodiščnega zneska, saj upoštevanje olajševalnih okoliščin dopušča le spremembo osnovnega zneska globe na podlagi načina, kako je kršitelj izvajal kartel. Kršitelj, ki ni odgovoren za nekatere elemente tega kartela, pa pri izvajanju navedenih delov ni mogel sodelovati. Kršitev pravil konkurenčnega prava je zaradi omejenega obsega storjene kršitve lažja kot tista, ki so jo storili kršitelji, ki so sodelovali pri vseh delih kršitve.
Komisija je s tem, da pri izračunu glob ni upoštevala dejstva, da je bilo podjetje, ki je sodelovalo le pri enem delu kartela, v drugačnem položaju kot druga podjetja, ki so bila člani tega kartela, torej kršila načelo enakega obravnavanja, saj je različne položaje brez objektivne utemeljitve obravnavala enako.
(Glej točke od 99 do 101, 104.)
4. Zadostuje, da Komisija dokaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih med konkurenti z očitno protikonkurenčno vsebino, da bi v pravno zadostni meri dokazala sodelovanje tega podjetja pri kartelu. Ko je sodelovanje na takih sestankih ugotovljeno, mora zadevno podjetje predložiti indice, ki lahko dokažejo, da je bilo njegovo sodelovanje na omenjenih sestankih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da izkaže, da je konkurentom pokazalo, da na teh sestankih sodeluje z drugačnim pristopom od njihovih.
(Glej točko 130.)
5. Iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ je razvidno, da Komisija ni določila nobenega prekrivanja ali soodvisnosti med presojo teže in presojo trajanja kršitve. Dejstvo, da si je pri kršitvah, ki trajajo dvanajst mesecev ali več, pridržala možnost povišati znesek, sprejet glede na težo kršitve, za do 10 % za vsako leto kršitve, Komisije nikakor ne zavezuje, da to stopnjo določi glede na intenzivnost dejavnosti kartela ali njegovih učinkov ali celo glede na težo kršitve. Komisija namreč v okviru svoje široke diskrecijske pravice stopnjo povišanja, ki jo želi uporabiti, določi na podlagi trajanja kršitve.
(Glej točki 141, 143.)
6. Komisija v okviru svoje diskrecijske pravice ni dolžna zmanjšati globe za prenehanje kršitve pravil konkurence, ki se je zgodilo že pred njenim prvim posredovanjem.
(Glej točko 151.)
7. V okviru presoje sodelovanja članov kartela ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri presoji kakovosti in koristnosti sodelovanja podjetja, predvsem v primerjavi z drugimi podjetji. Mogoče je izpodbijati le očitno napako Komisije pri presoji. Poleg tega Komisija pri tej presoji ne sme kršiti načela enakega obravnavanja.
Nasprotno pa Splošno sodišče izvaja popoln nadzor nad vprašanjem, ali je sodelovanje podjetja preseglo njegovo dolžnost iz člena 11 Uredbe št. 17 in člena 18 Uredbe št. 1/2003, da odgovori na zahteve po informacijah.
(Glej točki 162, 168.)
8. Iz sistematike Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ, je razvidno, da je podjetjem, ki najdlje sodelujejo pri kartelu, naložena najmanjša globa, če se zneski globe delijo s številom mesecev sodelovanja pri kartelu ali s številom sestankov, na katerih so podjetja sodelovala, saj se je Komisija v teh smernicah omejila, da bo izhodiščni znesek globe povišala največ za 10 % na leto kršitve. Podjetje se na to samoomejevanje ne more sklicevati, da bi pridobilo zmanjšanje globe, ki mu je bila naložena.
(Glej točki 179, 180.)