Zadeva C‑519/13

Alpha Bank Cyprus Ltd

proti

Senh Dau Si in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo l’Anotato Dikastirio Kyprou)

„Predhodno odločanje – Sodelovanje v civilnih ali gospodarskih zadevah ‒ Vročanje sodnih in izvensodnih pisanj ‒ Uredba (ES) št. 1393/2007 ‒ Člen 8 – Zavrnitev sprejema pisanja ‒ Neobstoj prevoda enega od poslanih dokumentov ‒ Opustitev uporabe standardnega obrazca iz Priloge II k navedeni uredbi ‒ Posledice“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. septembra 2015

1.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj –Uredba št. 1393/2007 – Cilji

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1393/2007)

2.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj – Uredba št. 1393/2007 – Zavrnitev sprejema pisanja – Pristojnosti in obveznosti organa za sprejem – Pristojnost za presojo pogojev za zavrnitev – Neobstoj – Presoja, ki jo opravi nacionalno sodišče izvorne države članice

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1393/2007, člena 7, 8(1), (2) in (3), in Priloga I)

3.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj –Uredba št. 1393/2007 – Zavrnitev sprejema pisanja – Pravica, podeljena naslovniku pisanja pod določenimi pogoji – Obveznost organa za sprejem, da navedenega naslovnika obvesti o njegovi pravici z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II k navedeni uredbi – Neobstoj diskrecijske pravice

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1393/2007, člen 8(1), in Priloga II)

4.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj –Uredba št. 1393/2007 – Organ za sprejem, ki naslovnika pisanja ni obvestil o njegovi pravici do zavrnitve z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II – Posledice –Ničnost postopka – Neobstoj – Obveznost organa za sprejem, da navedeno opustitev popravi

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1393/2007, Priloga II)

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 29 do 33.)

2.        V skladu s členom 7 Uredbe št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah mora organ za sprejem uspešno opraviti vročitev pisanja naslovniku. V zvezi s tem mora obveščati organ za pošiljanje o vseh upoštevnih elementih tega opravila s posredovanjem standardnega obrazca iz Priloge I k tej uredbi in v skladu s členom 8(1) te uredbe naslovnika poučiti, da lahko zavrne sprejem pisanja, če to ni napisano ali prevedeno v enega od jezikov, navedenih v tej določbi, in sicer jezik, ki ga zadevna oseba razume, ali uradni jezik zaprošene države članice ali po potrebi v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev, kar so jeziki, ki naj bi jih naslovnik obvladal. Če zadnjenavedeni dejansko uveljavlja to zavrnitev, mora poleg tega na podlagi odstavkov 2 in 3 istega člena nemudoma obvestiti organ za pošiljanje ter vrniti zaprosilo in pisanje, za katero se zahteva prevod. Navedenima organoma pa ni treba odločati o vsebinskih vprašanjih, kot je to, kateri jezik ali jezike naslovnik pisanja razume, in ali mora biti pisanju priložen prevod v enega od jezikov, navedenih v členu 8(1) uredbe. Natančneje, ta uredba organu za sprejem ne daje nikakršnega pooblastila za presojo, ali so izpolnjeni pogoji, pod katerimi lahko naslovnik pisanja zavrne njegov sprejem in ki so navedeni v členu 8(1) te uredbe.

Nasprotno pa le nacionalno sodišče, ki odloča o zadevi v izvorni državi članici, lahko odloča o tovrstnih vprašanjih, če se o njih tožeča in tožena stranka ne strinjata. Navedeno sodišče mora na zahtevo prosilca preveriti, ali je naslovnik upravičeno zavrnil sprejem pisanja, ker ni bilo napisano v jeziku, ki ga razume oziroma ki naj bi ga razumel. Za to mora pri ugotavljanju znanja jezikov naslovnika pisanja ustrezno upoštevati vse elemente iz spisa in ob upoštevanju narave pisanja, za katero gre, odločiti, ali je potreben prevod tega pisanja.

Nazadnje, navedeno sodišče mora v vsakem posamičnem primeru zagotoviti, da so pravice zadevnih strank enakomerno varovane, pri čemer mora uravnovesiti cilj učinkovitosti in hitrosti vročitve v interesu tožeče stranke in cilj učinkovitega varstva pravice naslovnika do obrambe.

(Glej točke 36, 37 in od 40 do 43.)

3.        Uredbo št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah je treba razlagati tako, da mora organ za sprejem v vseh okoliščinah, ne da bi imel pri tem diskrecijsko pravico, naslovnika pisanja obvestiti o njegovi pravici, da zavrne sprejem pisanja, pri čemer za to sistematično uporabi standardni obrazec iz Priloge II k navedeni uredbi.

Ta uredba namreč ne vsebuje nobene izjeme od uporabe dveh standardnih obrazcev iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi. Poleg tega so tej obrazci, kot je navedeno v uvodni izjavi 12 te uredbe, sredstvo, s katerim se naslovnike obvesti o njihovi možnosti, da zavrnejo sprejem pisanja za vročitev.

Kot je razvidno že iz besedila naslova in vsebine standardnega obrazca iz Priloge II k uredbi, je možnost zavrnitve sprejema pisma za vročitev, kot je določena v členu 8(1), opredeljena kot „pravica“ naslovnika tega pisanja. Da pa bi ta pravica, ki jo daje zakonodajalec Evropske unije, lahko ustrezno učinkovala, je treba naslovnika pisanja o njej pisno obvestiti. V sistemu, vzpostavljenem z Uredbo št. 1393/2007, je o tem obveščen prek standardnega obrazca iz Priloge II.

Iz tega izhaja, da člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007 vsebuje dve sicer povezani, vendar različni navedbi, in sicer, prvič, materialno pravico naslovnika pisanja, da zavrne njegov sprejem zgolj zato, ker ni napisano v jeziku, ki naj bi ga razumel, oziroma ker mu ni priložen prevod v ta jezik, in drugič, formalno informacijo o obstoju navedene pravice, ki mu jo posreduje organ za sprejem. Povedano drugače, pogoj v zvezi z jezikovno ureditvijo pisanja se ne nanaša na obveščanje naslovnika, za kar poskrbi organ za sprejem, temveč izključno na pravico do zavrnitve, pridržano naslovniku.

V teh okoliščinah je razvidno, da je zavrnitev vsekakor jasno pogojena, in sicer tako, da jo naslovnik pisanja lahko uspešno uveljavlja, le če zadevno pisanje ni sestavljeno v jeziku oziroma mu ni priložen prevod v jezik, ki ga razume, ali v uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.

Kljub temu pa se za izvrševanje te pravice do zavrnitve predpostavlja, da je bil naslovnik pisanja ustrezno predhodno in pisno obveščen o svoji pravici.

Zato mora organ za sprejem pri vročanju pisanja njegovemu naslovniku zadevnemu pisanju vedno priložiti standardni obrazec iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007, ki tega naslovnika seznani z njegovo pravico, da zavrne sprejem tega pisanja.

(Glej točke 44, 45, 47, od 49 do 51, od 53 do 55, 58 in 77 ter izrek.)

4.        Uredbo št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah je treba razlagati tako, da okoliščina, da organ za sprejem pri vročanju pisanja njegovemu naslovniku ni priložil standardnega obrazca iz Priloge II k uredbi, ni razlog za ničnost postopka, temveč opustitev, ki jo je treba popraviti v skladu z določbami, navedenimi v tej uredbi.

Iz nobene določbe te uredbe ni namreč razvidno, da bi opustitev obvestitve naslovnika pisanja o njegovi pravici, da zavrne njegov sprejem, z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II k uredbi povzročila ničnost postopka vročitve. Poleg tega je bilo glede posledic dejstva, da naslovnik pisanja zavrne njegov sprejem, ker temu pisanju ni priložen prevod v jezik, ki ga razume, ali v uradni jezik zaprošene države članice, v zvezi z Uredbo št. 1348/2000, ki jo je nasledila Uredba št. 1393/2007, že razsojeno, da ni treba razglasiti ničnosti postopka, temveč nasprotno, pošiljatelju omogočiti, da odpravi odsotnost zahtevanega dokumenta tako, da pošlje zahtevani prevod. Podobno rešitev je treba izbrati, kadar organ za sprejem naslovniku pisanja ni poslal standardnega obrazca iz Priloge II k tej uredbi. Opustitev navedenega standardnega obrazca in zavrnitev sprejema pisanja, ker temu ni bil priložen ustrezen prevod, sta namreč tesno povezani, ker se v teh dveh primerih lahko poseže v izvrševanje pravice naslovnika tega pisanja do zavrnitve sprejema zadevnega pisanja. Poleg tega bi bila razglasitev ničnosti pisanja za vročitev ali postopka vročitve nezdružljiva s ciljem, ki mu sledi Uredba št. 1393/2007, in sicer določiti neposreden, hiter in učinkovit način pošiljanja pisanj med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah.

V primeru opustitve obvestitve z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II k uredbi mora zato organ za sprejem naslovnike pisanja nemudoma obvestiti o njihovi pravici, da zavrnejo sprejem tega pisanja tako, da jim na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 posreduje navedeni standardni obrazec.

(Glej točke od 59 do 61, 63, 64, 66, 67, 72, 76 in 77 ter izrek.)