Zadeva T‑381/11

Europäischer Wirtschaftsverband der Eisen- und Stahlindustrie (Eurofer) ASBL

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Okolje – Direktiva 2003/87/ES – Brezplačna dodelitev pravic do emisije toplogrednih plinov od leta 2013 – Sklep Komisije, s katerim so določene referenčne vrednosti za proizvode, ki se uporabijo za izračun dodelitve pravic do emisije – Člen 263, četrti odstavek, PDEU – Neobstoj posamičnega nanašanja – Predpis, ki potrebuje izvedbene ukrepe – Nedopustnost“

Sklep Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 4. junija 2012 ?II ‑ 0000

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Sklep Komisije o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije – Tožba združenja, ki zastopa interese evropske železarske industrije – Dopustnost – Pogoji

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, člen 10(a))

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Posamično nanašanje – Merila – Sklep Komisije o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije – Tožba združenja, ki zastopa interese evropske železarske industrije – Neobstoj posamičnega nanašanja na zastopana podjetja – Nedopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, člen 10(a))

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pojem predpisa v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU – Vsi splošni akti razen zakonodajnih aktov – Sklep Komisije o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije – Vključitev – Akt, ki potrebuje izvedbene ukrepe v smislu navedene določbe Pogodbe

(členi 263, četrti odstavek, PDEU, 267 PDEU in 289, od (1) do (3), PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, člena 10(a) in 11(1))

1.      Združenje, ki zastopa interese evropske železarske industrije, načeloma lahko vloži ničnostno tožbo zoper sklep Komisije o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti le, če imajo podjetja, ki jih zastopa, ali nekatera od njih, posamično procesno upravičenje za vložitev tožbe ali če lahko izkaže lastni interes za vložitev tožbe.

(Glej točko 18.)

2.      Fizična ali pravna oseba, ki ni naslovnik akta, lahko trdi, da se akt nanjo posamično nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, le če zadevni akt nanjo vpliva zaradi nekaterih njenih posebnih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikuje od vseh drugih oseb, in jo torej individualizira podobno kot naslovnika akta.

Zato ni dopustna ničnostna tožba združenja, ki zastopa interese evropske železarske industrije, zoper sklep Komisije o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

Čeprav so namreč ta podjetja upravljavci nepremičnih naprav iz poglavja III navedene direktive, to dejstvo ni tako, da bi jih individualiziralo, saj glede na določbe izpodbijanega sklepa ta akt nanje vpliva le zaradi njihovega objektivnega statusa upravljavca navedenih naprav, enako kot vpliva na kateri koli drugi gospodarski subjekt, ki je ali bi lahko bil v enakem položaju.

Enako velja za procesna jamstva, ki jih imajo ta podjetja na podlagi člena 10a(1), peti pododstavek, in (2), prvi pododstavek, Direktive 2003/87. Dejstvo, da oseba sodeluje v postopku, ki vodi do sprejetja akta Unije, to osebo lahko individualizira glede na zadevni akt samo, kadar so v pravu Unije določena nekatera procesna jamstva za navedeno osebo. Čeprav ima – kadar določba prava Unije nalaga, da je treba za sprejetje neke odločbe uporabiti postopek, v katerem lahko oseba uveljavlja morebitne pravice, med katerimi je pravica do izjave – ta oseba posebni pravni položaj, ki jo individualizira v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, je treba ugotoviti, da osebi ali organizaciji, ki ima tako procesno pravico, načeloma ob katerem koli procesnem jamstvu ni mogoče priznati procesnega upravičenja za izpodbijanje materialnopravne zakonitosti akta Unije. Natančen obseg pravice posameznika do pravnega sredstva zoper akt Unije je namreč odvisen od njegovega pravnega položaja, ki ga opredeljuje pravo Unije zaradi varstva tako priznanih legitimnih interesov.

Čeprav je iz člena 10a(1), peti pododstavek, in (2), prvi pododstavek, Direktive 2003/87 razvidno, da so podjetja, ki jih zastopa tožeča stranka, kot zainteresirane strani v smislu teh določb imela pravico do izjave pred Komisijo in da se je torej Komisija pred sprejetjem izpodbijanega sklepa morala z njimi posvetovati o načelih iz navedenih določb, pa se tožbeni razlogi, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev svojega predloga za razglasitev ničnosti navedenega sklepa, ne nanašajo na to, da naj bi bila kršena ta pravica do posvetovanja. Ker tožeča stranka v obravnavanem primeru ne želi zaščititi procesnih pravic svojih članov, ampak izpodbijati materialnopravno zakonitost tega sklepa, se ta na navedena podjetja ne nanaša posamično v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

(Glej točke od 30 do 36, 38 in 39.)

3.      Pojem predpis v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU je treba razlagati tako, da zajema vse splošne akte razen zakonodajnih aktov.

Sklep Komisije o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti je splošen, ker se uporablja za objektivno določene položaje in povzroča pravne učinke za splošno in abstraktno predvidene kategorije oseb. Poleg tega ta sklep ni zakonodajni akt, ker ni bil sprejet niti po rednem niti po posebnem zakonodajnem postopku v smislu člena 289, od (1) do (3), PDEU. Navedeni sklep je namreč akt Komisije, sprejet na podlagi člena 10a(1) Direktive 2003/87. Zato je ta sklep predpis v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

Ker navedeni sklep predvideva, da države članice in Komisija sprejmejo več izvedbenih ukrepov, ki vodijo do tega, da države članice določijo končno letno količino brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako od zadevnih naprav, katere vpisa na seznam iz člena 11(1) Direktive 2003/87 Komisija ni zavrnila, je treba ugotoviti, da ta sklep potrebuje izvedbene ukrepe v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

Te ugotovitve ne more omajati cilj, ki mu sledi ta določba. Res je namreč, da je ta cilj omogočiti fizičnim ali pravnim osebam, da vložijo tožbo zoper splošne akte, ki niso zakonodajni, ki se nanje neposredno nanašajo in ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov, s čimer se preprečujejo primeri, v katerih bi morala taka oseba kršiti pravo, da bi imela dostop do sodišča. Vendar položaj podjetij, članov združenja, ki zastopa interese evropske železarske industrije v okviru ničnostne tožbe tega združenja zoper navedeno odločbo, ni položaj, na katerega se nanaša navedeni cilj. Navedena podjetja načeloma lahko izpodbijajo nacionalne izvedbene ukrepe za izpodbijani sklep in se v tem okviru sklicujejo na njegovo nezakonitost pred nacionalnimi sodišči, ki lahko pred odločitvijo uporabijo določbe člena 267 PDEU, ne da bi morali pred tem kršiti izpodbijani sklep.

(Glej točke od 42 do 45, od 56 do 58 in 60.)