Zadeva T‑384/11
Safa Nicu Sepahan Co.
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Iranu za preprečevanje širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Napaka pri presoji – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Odškodninski zahtevek“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 25. novembra 2014
1. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem
2. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Obseg nadzora
(člen 275, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklep Sveta 2010/413/ SZVP)
3. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
4. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Omejena ali neobstoječa diskrecijska pravica institucije Unije pri sprejetje akta – Nujnost upoštevanja konteksta
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
5. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Pravno pravilo, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Pojem – Pogoji glede sprejetja omejevalnih ukrepov proti Iranu – Vključitev
(člen 340, drugi odstavek, PDEU; uredbi Sveta št. 961/2010 in št. 267/2012)
6. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda – Dokazno breme
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
7. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Vzročna zveza – Pojem – Dokazno breme
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
8. Nepogodbena odgovornost – Škoda – Škoda, ki jo je mogoče povrniti – Nepremoženjska škoda, povzročena z objavo omejevalnih ukrepov v Uradnem listu, s katero se zmanjšuje ugled subjekta, na katerega se nanašajo ti ukrepi – Vključitev
(člen 340, drugi odstavek, PDEU; uredbi Sveta št. 961/2010 in št. 267/2012)
9. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda, povzročena z nezakonitim aktom – Nepremoženjska škoda, povzročena s sprejetjem in ohranitvijo omejevalnih ukrepov – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, s katero se ne zagotavlja ustrezna povrnitev nepremoženjske škode
(člen 340, drugi odstavek, PDEU; uredbi Sveta št. 961/2010 in št. 267/2012)
10. Nepogodbena odgovornost – Škoda – Škoda, ki jo je mogoče povrniti – Pojem – Prekinitev odnosov z dobavitelji – Izključitev
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
11. Nepogodbena odgovornost – Škoda – Povrnitev – Zamudne obresti – Pravila za izračun
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 30.)
2. Sodišča Unije morajo – v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi Pogodbe DEU – zagotoviti načeloma celovit nadzor nad zakonitostjo vseh aktov Unije glede na temeljnih pravic, ki so del pravnega reda Unije. Med te temeljne pravice spada med drugim pravica do učinkovitega sodnega varstva.
Na podlagi učinkovitosti sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, se med drugim zahteva, da se mora sodišče Unije prepričati, da zadevni akt, ki je za zadevno osebo oziroma subjekt posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To vključuje preverjanje dejstev, ki so navedena v obrazložitvi, na kateri temelji navedeni akt, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi, oziroma vsaj eden od njih, za katere se šteje, da so sami po sebi dovolj za utemeljitev tega akta, utemeljeni.
V zvezi s tem mora sodišče Unije opraviti ta preizkus tako, da če je to potrebno, pristojni organ Unije pozove k predložitvi informacij ali dokazov, ki so upoštevni pri takem preizkusu, ne glede na to, ali so zaupni. Pristojni organ Unije mora namreč v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo, ni pa tej osebi treba predložiti negativnega dokaza o neutemeljenosti navedenih razlogov.
(Glej točke od 32 do 36.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 47 in 48.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 50 do 55.)
5. Čeprav je namen uredb št. 961/2010 in št. 267/2012 v bistvu Svetu omogočiti, da določi nekatere omejitve pravic posameznikov zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja in njegovega financiranja, pa je namen določb, ki taksativno določajo pogoje, pod katerimi so te omejitve dovoljene in ki se obravnavajo v tem primeru, varstvo posameznih interesov zadevnih oseb, tako da omejujejo primere uporabe, obseg ali intenzivnost omejevalnih ukrepov, ki se lahko zakonito sprejmejo za te osebe.
Take določbe tako zagotavljajo varstvo posameznih interesov oseb in subjektov, ki bi lahko bili prizadeti, in jih je zato treba obravnavati kot pravna pravila, katerih namen je podeliti pravice posameznikom. Če zadevni materialnopravni pogoji niso izpolnjeni, ima zadevna oseba oziroma subjekt namreč pravico, da se mu zadevni ukrepi ne naložijo. Taka pravica nujno pomeni, da lahko oseba oziroma subjekt, kateremu se omejevalni ukrepi naložijo pod pogoji, ki niso predvideni z zadevnimi določbami, zahteva odškodnino za škodne posledice teh ukrepov, če se izkaže, da temeljijo na dovolj resni kršitvi materialnopravnih pravil, ki jih je uporabil Svet.
(Glej točke od 56 do 58.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 70.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 71.)
8. Kadar se na subjekt zaradi podpore, ki jo je domnevno nudil v okviru širjenja jedrskega orožja, nanašajo omejevalni ukrepi, je ta javno povezan z ravnanjem, ki se šteje za resno grožnjo miru in mednarodni varnosti, zaradi česar se ga sramoti in vzbuja nezaupljivost do njega, kar tako posega v njegov ugled in mu je zato povzročena nepremoženjska škoda.
Prvič, sramotenje in vzbujanje nezaupljivosti zaradi omejevalnih ukrepov se namreč ne nanašata na gospodarske in trgovinske zmogljivosti zadevnega subjekta, temveč na njegovo voljo, da je vpleten v dejavnosti, ki jih mednarodna skupnost šteje za vprašljive. Vpliv na zadevni subjekt zato presega sfero njegovih tekočih trgovinskih interesov. Drugič, oškodovanje ugleda zadevnega subjekta je še toliko bolj resno, ker ni posledica izraženega osebnega mnenja, temveč posledica uradnega stališča institucije Unije, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, ki ga spremljajo zavezujoče pravne posledice.
V zvezi s tem je objava omejevalnih ukrepov sestavni del postopka njihovega sprejetja, saj je od nje odvisen začetek veljavnosti glede na tretje osebe. V teh okoliščinah objava navedenih omejevalnih ukrepov v Uradnem listu ne pomeni okoliščine, ki bi prekinila vzročno zvezo med sprejetjem in ohranitvijo zadevnih omejevalnih ukrepov ter oškodovanjem ugleda zadevnega subjekta.
(Glej točke 80 in od 82 do 84.)
9. Razglasitev ničnosti uvrstitve subjekta na seznam subjektov, vključenih v širjenje jedrskega orožja, je neke vrste povračilo nepremoženjske škode, ki je nastala temu subjektu, saj se z ničnostno sodbo ugotavlja, da je njegova povezava s širjenjem jedrskega orožja neutemeljena in zato nezakonita.
Vendar če je trditev o vpletenosti navedenega subjekta v širjenje jedrskega orožja vplivala na to, kako se do njega vedejo tretji subjekti, ki se v večini primerov nahajajo izven Unije, razglasitev ničnosti uvrstitve tega subjekta lahko zniža znesek odškodnine, ki jo je treba odobriti, ne more pa pomeniti celotnega povračila nastale škode. Teh učinkov ni mogoče v celoti izravnati z a posteriori ugotovitvijo nezakonitosti navedene uvrstitve, ker sprejetje omejevalnih ukrepov glede subjekta pritegne več pozornosti in sproži več reakcij, zlasti izven Unije, kot njihova poznejša razglasitev ničnosti.
Poleg tega je trditev Sveta zoper zadevni subjekt še posebej resna, ker ga povezuje s širjenjem jedrskega orožja, ki je po mnenju Sveta dejavnost, ki je nevarna za mir in mednarodno varnost.
(Glej točke od 86 do 89.)
10. Na področju nepogodbene odgovornosti Unije zavrnitev dobave proizvodov ne pomeni škode. Ta namreč nastane le, če se zavrnitev odraža na poslovnih rezultatih zadevne družbe. To pa je zlasti takrat, ko je družba zavezana kupiti enake proizvode pod manj ugodnimi pogoji pri drugih dobaviteljih ali ko zavrnitev dobave povzroči zamudo pri izvrševanju pogodb, sklenjenih s strankami, zaradi česar je tako družba izpostavljena denarni kazni. Če ne bi bilo mogoče najti drugega dobavitelja, bi lahko bile tudi obstoječe pogodbe razvezane in zadevni družbi bi lahko bilo preprečeno sodelovanje pri odprtih javnih razpisih
(Glej točko 110.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 151.)