Language of document : ECLI:EU:T:2015:927

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA
(pritožbeni senat)

z dne 3. decembra 2015

Zadeva T‑127/14 P

Alvaro Sesma Merino

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Cilji za obdobje 2011–2012 – Akt, ki posega v položaj – Dopustnost“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 11. decembra 2013, Sesma Merino/UUNT (F‑125/12, ZOdl. JU, EU:F:2013:192), s katero se predlaga razveljavitev navedene sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. A. Sesma Merino nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Odločba o določitvi ciljev uradnika, ki je sprejeta pred dokončno odločbo in nima zavezujočih pravnih učinkov – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člena 90(2) in 91(1))

2.      Uradniki – Razporeditev – Reorganizacija služb – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Interes službe – Spoštovanje enakovrednosti delovnih mest

(Kadrovski predpisi, člena 5 in 7)

1.      Kar zadeva akt ali odločbo, ki se oblikuje v več fazah, vmesni ukrepi, katerih cilj je le pripraviti dokončno odločbo, sami po sebi nimajo zavezujočih pravnih učinkov. Taki učinki izhajajo le iz akta, ki dokončno določa stališče zadevne institucije, dokler pa ta akt še ni bil sprejet, pravni položaj zadevnih oseb ni neposredno in takoj spremenjen.

Če torej ukrep sam po sebi povzroči zavezujoče pravne učinke, ki neposredno in takoj vplivajo na položaj zadevnih oseb, gre za akt, ki posega v položaj, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo in nato tožbo pred sodiščem Unije v skladu s členom 90(2) oziroma členom 91(1) Kadrovskih predpisov. Dejstvo, da se ta ukrep po potrebi upošteva pri poznejšem sprejetju drugega ukrepa in je zato mogoče šteti, da spada v okvir notranjega postopka, ki privede do sprejetja tega drugega ukrepa, ni zadostno, da se prvemu ukrepu odvzame lastnost akta, ki posega v položaj.

Tako dejstvo, da je sprejetje odločbe o določitvi ciljev uradnika za določeno obdobje nujen pogoj za sprejetje dokončne odločbe v naslednjem ocenjevalnem obdobju, samo po sebi ni dovolj za sklepanje, da odločba o določitvi ciljev ni akt, ki posega v položaj. Treba je dokazati še, da zadnjenavedena odločba sama po sebi ne povzroči zavezujočih pravnih učinkov, ki neposredno in takoj vplivajo na položaj zadevnega uradnika.

(Glej točke 26, 27 in 29.)

2.      Institucije in organi Unije imajo široko diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb glede na naloge, ki so jim zaupane, in, ob upoštevanju teh nalog, pri razporejanju svojega osebja, pod pogojem, da je razporeditev v interesu službe in da se pri tem spoštuje enakovrednost delovnih mest.

Čeprav naloge uradnika ne smejo biti manj pomembne od nalog, ki ustrezajo njegovemu nazivu in delovnemu mestu, pa prav tako ne smejo očitno presegati tega, kar se lahko razumno pričakuje od uradnika z zadevnim nazivom, ki zaseda zadevno delovno mesto, in to še toliko bolj, ker bi bila taka zahteva tudi očitno v nasprotju z interesom službe.

(Glej točke 31, 37 in 38.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 23. marca 1988, Hecq/Komisija, 19/87, Recueil, EU:C:1988:165, točka 6 in navedena sodna praksa.