SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 16. decembra 2021(*)
„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Delegirana uredba (EU) št. 640/2014 – Shema pomoči, vezana na površino – Enotno plačilo na površino – Merila za upravičenost – Pogodba za kmetijska zemljišča – Sprememba rabe teh zemljišč brez soglasja koncedenta – Uporaba površin, namenjenih ribogojstvu, za kmetijske namene – Razlika med prijavljeno in določeno površino – Čezmerna prijava – Upravne kazni“
V zadevi C‑225/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Curtea de Apel Constanţa (pritožbeno sodišče v Constanţi, Romunija) z odločbo z dne 7. maja 2020, ki je na Sodišče prispela 29. maja 2020, v postopku
Euro Delta Danube SRL
proti
Agenţia de Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură - Centrul Judeţean Tulcea,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi L. Bay Larsen (poročevalec), podpredsednik Sodišča v funkciji predsednika šestega senata, N. Jääskinen in M. Safjan, sodnika,
generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za romunsko vlado E. Gane in A. Wellman, agentki,
– za Evropsko komisijo G.-D. Balan in A. Sauka, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1), točka 23, in člena 19 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL 2014, L 181, str. 48, in popravek v UL 2015, L 209, str. 48), kot je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 (UL 2016, L 225, str. 41) (v nadaljevanju: Uredba št. 640/2014).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Euro Delta Danube SRL in Agenţia de Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură – Centrul Judeţean Tulcea (agencija za plačila in intervencije v kmetijstvu – pokrajinski center v Tulcei, Romunija) (v nadaljevanju: APIA), ker je zadnjenavedena tej družbi zavrnila odobritev enotnega plačila na površino.
Pravni okvir
Pravo Unije
Uredba (EU) št. 1306/2013
3 Člen 63(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549, in popravek v UL 2016, L 130, str. 5) določa:
„1. Kadar je ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti v zvezi s pogoji za odobritev pomoči ali podpore, kot jih določa področna kmetijska zakonodaja, se pomoč ne plača ali se v celoti ali delno ukine, ustrezne plačilne pravice iz člena 21 Uredbe [(EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi pravil za neposredna plačila kmetom v okviru shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608)] pa se, kadar je to ustrezno, ne dodelijo ali se ukinejo.
2. Države članice poleg tega, kadar tako določa področna kmetijska zakonodaja, naložijo tudi upravne kazni […].“
Uredba št. 1307/2013
4 V uvodni izjavi 4 Uredbe št. 1307/2013 je navedeno:
„Pojasniti bi bilo treba, da se za ukrepe iz te uredbe uporabljajo Uredba [št. 1306/2013] in določbe, sprejete na njeni podlagi. […]“
5 Člen 4 Uredbe št. 1307/2013 določa:
„1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
(c) ‚kmetijska dejavnost‘ pomeni:
(i) proizvodnjo, rejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, […]
[…]
[…]
(e) ‚kmetijska površina‘ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje in trajni pašnik ali trajni nasad;
(f) ,orno zemljišče‘ pomeni zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana […];
[…]“
6 Člen 32(2) te uredbe določa:
„V tem naslovu ‚upravičeni hektar‘ pomeni:
(a) vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, vključno s površinami, ki 30. junija 2003 niso bile v dobrem kmetijskem stanju v državah članicah, ki so 1. maja 2004 pristopile k Uniji in se ob pristopu odločile, da bodo uporabljale shemo enotnega plačila na površino, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti; […]
[…]“
Delegirana uredba št. 640/2014
7 V uvodnih izjavah 2 in 19 Delegirane uredbe št. 640/2014 je navedeno:
„(2) Predvsem bi bilo treba določiti pravila za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede delovanja integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem), rokov za predložitev vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, pogojev za delno ali celotno zavrnitev pomoči ali delno ali celotno ukinitev neupravičene pomoči ali podpore ter glede določitve upravnih kazni v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za prejemanje pomoči v okviru shem, vzpostavljenih z Uredbo [št. 1307/2013] […].
[…]
(19) Določiti bi bilo treba upravne kazni […]. Glede zahtev za upravičenost, zavez in drugih obveznosti bi bilo treba pri kaznih upoštevati posebnosti različnih shem pomoči ali ukrepov podpore […]. Upravne kazni iz te uredbe bi bilo treba obravnavati kot dovolj odvračilne za odvračanje od namernega neizpolnjevanja zahtev.“
8 Člen 2 Delegirane uredbe št. 640/2014, naslovljen „Opredelitev pojmov“, v odstavku 1, točka 23, določa:
„[…]
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:
[…]
(23) ,ugotovljena površina‘ pomeni:
(a) pri shemah pomoči na površino, površino, za katero so izpolnjena vsa merila za upravičenost ali ostale obveznosti iz pogojev za dodelitev pomoči, ne glede na število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo; […]
[…]“
9 Člen 17(1) te uredbe določa:
„Za namene tega oddelka se razlikuje med naslednjimi skupinami kmetijskih rastlin, če je to primerno:
(a) površine, ki so prijavljene za namen aktiviranja plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila ali za namen dodelitve enotnega plačila na površino;
[…]“
10 Člen 18(6), prvi pododstavek, navedene uredbe določa:
„Brez poseganja v upravne kazni v skladu s členom 19 se pri vlogah za pomoč in/ali zahtevkih za plačilo v okviru shem pomoči ali ukrepov podpore na površino v primeru, če prijavljena površina presega ugotovljeno površino za skupino kmetijskih rastlin, kot je določeno v členu 17(1), pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine za navedeno skupino kmetijskih rastlin.“
11 Člen 19 iste uredbe določa:
„1. Če je v zvezi s skupino kmetijskih rastlin iz člena 17(1) prijavljena površina za namene katere koli sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino, večja od ugotovljene površine v skladu s členom 18, se pomoč izračuna na osnovi ugotovljene površine […].
[…]
2. Če razlika presega 50 %, se zadevni skupini kmetijskih rastlin ne dodeli pomoči ali podpore na površino. Poleg tega za upravičenca velja dodatna kazen, enaka višini zneska pomoči ali podpore, ki odgovarja razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 18.
[…]“
Romunsko pravo
OUG št. 3/2015
12 Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 3/2015 pentru aprobarea schemelor de plăți care se aplică în agricultură în perioada 2015-2020 și pentru modificarea articolului 2 din Legea nr. 36/1991 privind societățile agricole și alte forme de asociere în agricultură (nujna uredba vlade št. 3/2015 o odobritvi shem plačil, ki se uporabljajo v kmetijstvu za obdobje 2015–2020, in o spremembi člena 2 zakona št. 36/1991 o kmetijskih družbah in drugih oblikah združevanja na področju kmetijstva) z dne 18. marca 2015 (Monitorul Oficial al României, št. 191, z dne 23. marca 2015) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: OUG št. 3/2015), v členu 2 določa:
„1. Za namen te nujne uredbe so ti izrazi opredeljeni tako:
[…]
(n) ‚kmetijska površina‘ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje in trajni pašnik ali trajni nasad;
(o) ,orno zemljišče‘ pomeni zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki, fotovoltaičnimi rastlinjaki ali drugačno pritrjeno ali premično zaščito;
[…]
(r) ,raba zemljišč‘ pomeni rabo površine kmetijskega zemljišča za kmetijske dejavnosti v okviru kmetijskega gospodarstva, ki je na voljo kmetu ob vložitvi zahtevka v letu zahtevka.“
13 Člen 8(1)(n) te uredbe določa:
„Za upravičenost do neposrednih plačil iz člena 1(2) morajo kmetje:
[…]
(n) ob vložitvi zahtevka za enotno plačilo ali za spremembe tega zahtevka predložiti potrebne dokumente, ki dokazujejo, da so jim kmetijska zemljišča, vključno z območji ekološkega pomena, na voljo, in če je primerno, izvod priloge št. 24 o osebnem stanju, ki jo izda teritorialni upravni organ. Dokumenti, ki dokazujejo, da je kmetijsko zemljišče na voljo kmetu, morajo biti podpisani pred vložitvijo zahtevka za enotno plačilo in veljavni na datum vložitve zahtevka.“
Odredba št. 476/2016
14 Ordinul ministrului agriculturii și dezvoltării rurale nr. 476/2016 privind sistemul de sancțiuni aplicabil schemelor de plăți directe și ajutoarelor naționale tranzitorii în sectoarele vegetal și zootehnic, aferente cererilor unice de plată depuse la Agenția de Plăți și Intervenție pentru Agricultură, începând cu anul de cerere 2015 (odredba ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 476/2016 o sistemu kazni, ki se uporablja za sisteme neposrednih plačil in prehodne državne pomoči v kmetijskem in živinorejskem sektorju za zahtevke za enotna plačila, vložene pri agenciji za izplačila in posege v kmetijstvu od leta zahtevka 2015) z dne 7. aprila 2016 v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, v členu 2(2)(ș) določa:
„,Čezmerna prijava‘ je razlika med zahtevano in ugotovljeno površino za plačilo.“
15 Člen 6(e) te odredbe določa:
„Kazni za čezmerno prijavo površin v primeru shem plačil iz člena 1(2)(a), (b), od (d) do (f), in (3) [OUG št. 3/2015] so naslednje:
[…]
(e) Če prijavljena površina za plačilo ugotovljeno površino presega za več kot 50 % ugotovljene površine, je kmet izključen iz plačila za zadevno skupino plačil, naloži pa se mu tudi dodatna kazen, enaka višini zneska pomoči ali podpore, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino. […]“
Odredba št. 619/2015
16 Ordinul ministrului agriculturii si dezvoltării rurale nr. 619/2015 pentru aprobarea criteriilor de eligibilitate, condițiilor specifice și a modului de implementare a schemelor de plăți prevăzute la articolul 1 alineatele (2) și (3) din Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 3/2015 pentru aprobarea schemelor de plăți care se aplică în agricultură în perioada 2015-2020 și pentru modificarea articolului 2 din Legea nr. 36/1991 privind societățile agricole și alte forme de asociere în agricultură, precum și a condițiilor specifice de implementare pentru măsurile compensatorii de dezvoltare rurală aplicabile pe terenurile agricole, prevăzute în Programul Național de Dezvoltare Rurală 2014-2020 (odredba št. 619/2015 o odobritvi meril za upravičenost, posebnih pogojev in načinov izvajanja shem plačil iz člena 1(2) in (3) [OUG št. 3/2015] ter o posebnih pogojih za izvajanje izravnalnih ukrepov za razvoj podeželja, ki se uporabljajo za kmetijska zemljišča v okviru nacionalnega programa za razvoj podeželja 2014–2020) z dne 6. aprila 2015 v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, v členu 2(u) določa:
„[…]
(u) ‚ugotovljena površina‘ pomeni – pri shemah pomoči na površino – površino, za katero so izpolnjena vsa merila za upravičenost ali ostale obveznosti iz pogojev za dodelitev pomoči […]“.
17 Člen 10(5) te odredbe določa:
„Naslednje površine niso upravičene do plačila:
[…]
(o) površine z ribogojnicami, kot so določene v členu 23(20) tehničnih predpisov o dopolnitvi kmetijskega registra za obdobje 2015–2019 […].“
Zakon št. 283/2015
18 Člen I, točka 1 Legea nr. 283/2015 pentru modificarea Legii nr. 82/1993 privind constituirea Rezervației Biosferei „Delta Dunării“ (zakon št. 283/2015 o spremembi zakona št. 82/1993 o uvedbi biosfernega rezervata delte Donave) z dne 18. novembra 2015 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 863 z dne 19. novembra 2015) določa:
„Na celotnem ozemlju rezervata se sprememba uporabe kmetijskih zemljišč, ki se uporabljajo kot produktivna kmetijska zemljišča ali kot ribogojnice, izvede s soglasjem upravnika izključno na podlagi strokovnih tehničnih študij.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
19 Družba Euro Delta Danube je pravna oseba romunskega prava, ki opravlja dejavnost ribogojstva in pridelave žita.
20 Na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene s Consiliul Local Maliuc (občinski svet v Maliucu, Romunija) 1. oktobra 2002, in aneksa k tej pogodbi, podpisanega 4. maja 2011, je bilo dogovorjeno, da družba Euro Delta Danube zemljišče v skupni površini 142,2632 ha uporablja za ribogojstvo.
21 Občinski svet v Maliucu je z odlokom z dne 13. maja 2016 izvajanje kmetijskih dejavnosti na tem zemljišču dovolil za obdobje petih let.
22 Družbi Euro Delta Danube je bila na podlagi druge koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena s Consiliul Județean Tulcea (svet okrožja Tulcea, Romunija) 16. februarja 2006, podeljena koncesija za uporabo zemljišča s površino 315 ha za ribogojstvo.
23 V skladu z aneksom k tej pogodbi, sklenjenim 20. maja 2014, je bilo določeno, da se bodo izvajala dela kroženja in kolobarjenja za mineralizacijo tal ter druga dela, in sicer na površini 200 ha.
24 Svet okrožja Tulcea je na podlagi zahteve za informacije, ki jo je družba Euro Delta Danube vložila pri njem, pojasnil, da so se ta dela nanašala na kroženje in kolobarjenje v okviru kmetijske pridelave in ribogojstva, ki zajemata začasno ustavitev pridelave akvakulture v ribogojstvu ali njegovem delu, in sicer v obdobju od šestih mesecev do treh let, da bi se zagotovila ponovna vzpostavitev produktivnosti tal s pridelavo žit, ker se morajo zadevna zemljišča še naprej uporabljati za ribogojstvo.
25 Družba Euro Delta Danube je v sezoni 2017 deloma uporabljala dve kmetijski zemljišči, podeljeni za kmetijske namene. Tako je 15. maja 2017 pri APIA vložila zahtevek za enotno plačilo za skupno površino 288,37 ha, od tega 100,58 ha, ki jih je imela v posesti na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z občinskim svetom v Maliucu, in 187,79 ha, ki jih je imela v posesti na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene s svetom okrožja Tulcea.
26 APIA je v odločbi o plačilu z dne 25. septembra 2018 menila, da bi se moral del prijavljene površine, ki izhaja iz koncesijske pogodbe, sklenjene s svetom okrožja Tulcea, v skladu z nacionalno ureditvijo in brez soglasja koncedenta o spremembi uporabe tega dela površine uporabljati za ribogojstvo. APIA je sklenila – ker ni bilo dokazila o tem, da lahko družba Euro Delta Danube ta zemljišča uporablja za kmetijske namene – da je upravičena površina 100,58 ha, kar ustreza površini, obdelani na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z občinskim svetom v Maliucu, na skupni prijavljeni površini 288,37 ha.
27 Zato je bil določen skupni znesek za plačilo za ugotovljeno površino 100,58 ha, zaradi čezmerne prijave preostale površine pa so bile naložene dodatne kazni.
28 Družba Euro Delta Danube je zoper odločbo o plačilu z dne 25. septembra 2018 vložila pritožbo pri APIA, ki jo je ta zavrnila z odločbo z dne 20. decembra 2018.
29 Družba Euro Delta Danube je 10. januarja 2019 pri Tribunalul Tulcea (okrožno sodišče v Tulcei, Romunija) vložila tožbo, s katero je predlagala odpravo zadnjenavedene odločbe in delno odpravo navedene odločbe o plačilu.
30 To sodišče je s sodbo z dne 28. junija 2019 to tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Po njegovem mnenju zaradi neobstoja dokazov o spremembi uporabe spornih površin te niso upravičene do enotnega plačila, ki ga je zahtevala družba Euro Delta Danube. Navedeno sodišče je namreč menilo, da te površine – ker naj bi bilo treba v skladu z nacionalno ureditvijo šteti, da so del površin za „ribogojstvo“ – ne izpolnjujejo pogojev za to, da bi se štele za orne površine, njihova prijava pa je „čezmerna prijava“, ki upravičuje naložene upravne kazni.
31 Družba Euro Delta Danube je 13. avgusta 2019 pri Curtea de Apel Constanța (pritožbeno sodišče v Constanți, Romunija), ki je predložitveno sodišče, vložila pritožbo zoper to sodbo.
32 To sodišče se sprašuje, ali je nacionalna ureditev, ki iz upravičenosti do pomoči izključuje kmeta, ki v kmetijske namene brez soglasja koncedenta uporablja površine, podeljene za ribogojstvo, in mu poleg tega nalaga kazni za čezmerno prijavo, ker niso izpolnjena merila za upravičenost do te pomoči, v skladu s pravom Unije.
33 V teh okoliščinah je Curtea de Apel Constanța (pritožbeno sodišče v Konstanci) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali določbe člena 2[(1)], točka 23, in določbe člena 19 Delegirane uredbe [št. 640/2014] nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, za kmeta uporablja upravne kazni za čezmerno prijavo, ker ta ne izpolnjuje pogojev za upravičenost za površino, ki se upošteva za čezmerno prijavo, ker obdeluje površino, na kateri je ribogojnica, ki jo ima na podlagi koncesijske pogodbe, in ni predložil dokazil o soglasju koncedenta za uporabo te površine v kmetijske namene?“
Vprašanje za predhodno odločanje
34 Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(1), točka 23, ter člen 19(1) in (2) Delegirane uredbe št. 640/2014 razlagati tako, da v okviru sheme enotnega plačila na površino določata, da se prosilcu za kmetijsko pomoč naložijo upravne kazni za čezmerno prijavo, ker ta prosilec površine, ki so mu bile podeljene za uporabo v ribogojstvu, uporablja za kmetijske namene brez soglasja koncedenta v zvezi s tako spremembo uporabe teh površin.
35 Iz člena 19(1), prvi pododstavek, in (2) Delegirane uredbe št. 640/2014 izhaja, da če je v zvezi s skupino kmetijskih rastlin iz člena 17(1) te uredbe prijavljena površina za namene katere koli sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino večja od ugotovljene površine v skladu s členom 18 navedene uredbe in če razlika presega 50 %, se zadevni skupini kmetijskih rastlin ne dodeli nobena pomoč ali podpora na površino. Poleg tega za upravičenca velja dodatna kazen, enaka višini zneska pomoči ali podpore, ki odgovarja razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s tem členom 18.
36 V zvezi s tem je treba poudariti, da so med skupinami kmetijskih rastlin iz člena 17(1)(a) iste uredbe, na katerega se sklicuje člen 19(1) te uredbe, med drugim površine, ki so prijavljene za namen dodelitve enotnega plačila na površino.
37 Poleg tega je treba ugotoviti, da člen 2(1), točka 23(a), Delegirane uredbe št. 640/2014 določa, da „ugotovljena površina“ pri shemah pomoči na površino pomeni površino, za katero so izpolnjena vsa merila za upravičenost ali ostale obveznosti iz pogojev za dodelitev pomoči, ne glede na število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo.
38 Sodišče je že razsodilo, da morajo biti zadevne površine, da bi lahko bile upravičene do zadevne pomoči, kmetijske površine in da morajo biti del kmetovega kmetijskega gospodarstva ter se morajo uporabljati za kmetijske namene ali se morajo – v primeru sočasne uporabe – pretežno uporabljati za te namene (glej v tem smislu sodbo z dne 29. aprila 2021, Piscicola Tulcea et Ira Invest, C‑294/19 in C‑304/19, EU:C:2021:340, točka 64).
39 Najprej, pojem „kmetijska površina“, kot je opredeljen v členu 4(1)(e) Uredbe št. 1307/2013, med drugim zajema „katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče“, pri čemer je zadnjenavedeno opredeljeno v členu 4(1)(f) te uredbe kot zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana.
40 Tako je treba površino opredeliti za „kmetijsko“, če se dejansko uporablja kot „orno zemljišče“ v smislu zadnjenavedene določbe, te opredelitve pa ni mogoče izpodbijati zgolj z okoliščino, da se je taka površina uporabljala kot orno zemljišče v nasprotju z določbami koncesijske pogodbe, kot je ta iz postopka v glavni stvari (glej v tem smislu sodbo z dne 29. aprila 2021, Piscicola Tulcea in Ira Invest, C‑294/19 in C‑304/19, EU:C:2021:340, točka 63).
41 Dalje, opozoriti je treba, da je kmetijska površina del kmetijskega gospodarstva kmeta, kadar ima ta pravico do njenega upravljanja za izvajanje kmetijske dejavnosti, torej kadar je kmet pri opravljanju svoje kmetijske dejavnosti dovolj samostojen glede uporabe te površine (sodba z dne 2. julija 2015, Demmer, C‑684/13, EU:C:2015:439, točka 58).
42 Če omejitve, ki veljajo za uporabo spornih površin, kot so zlasti tiste v zvezi z naravo dejavnosti, ki se lahko izvajajo na njih, in ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, na podlagi katere so bile te površine dane na razpolago zadevnemu kmetu, temu ne preprečujejo opravljanja njegove kmetijske dejavnosti na navedenih površinah, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ni mogoče šteti, da te površine niso del kmetijskega gospodarstva tega kmeta (glej v tem smislu sodbo z dne 2. julija 2015, Demmer, C‑684/13, EU:C:2015:439, točka 60).
43 V zvezi s tem je treba pojasniti, da pojem upravljanja sicer ne pomeni, da ima zadevni kmet neomejeno pravico do razpolaganja z zadevnimi površinami, ko jih uporablja za kmetijske dejavnosti, vendar pa je pomembno, da ta kmet v okviru navedene koncesijske pogodbe ni popolnoma podrejen navodilom koncedenta in ima tako določen manevrski prostor pri opravljanju kmetijske dejavnosti na teh površinah (glej v tem smislu sodbo z dne 2. julija 2015, Demmer, C‑684/13, EU:C:2015:439, točki 61 in 62).
44 Nazadnje, v zvezi z merilom uporabe kmetijskih površin za kmetijske namene, kot je navedeno v točki 38 te sodbe, je pojem „kmetijska dejavnost“ natančneje določen v členu 4(1)(c) Uredbe št. 1307/2013 med drugim kot proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov.
45 Iz tega sledi, da je treba – ker so bile v obravnavanem primeru sporne površine obdelovane – dejavnost, ki jo na teh površinah tako opravlja družba Euro Delta Danube, šteti za kmetijsko dejavnost v smislu te določbe in torej kot dejavnost, ki izpolnjuje to merilo.
46 Vendar mora predložitveno sodišče glede na vse okoliščine spora o glavni stvari preveriti, ali so izpolnjena vsa merila za upravičenost oziroma ostale obveznosti iz pogojev za dodelitev pomoči.
47 Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(1), točka 23, ter člen 19(1) in (2) Delegirane uredbe št. 640/2014 razlagati tako, da v okviru sheme enotnega plačila na površino ne določata, da se prosilcu za kmetijsko pomoč naložijo upravne kazni za čezmerno prijavo, ker ta prosilec površine, ki so mu bile podeljene za uporabo v ribogojstvu, uporablja za kmetijske namene brez soglasja koncedenta v zvezi s tako spremembo uporabe teh površin, če je ta prosilec za pomoč pri opravljanju svoje kmetijske dejavnosti dovolj samostojen glede uporabe navedenih površin.
Stroški
48 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
Člen 2(1), točka 23, ter člen 19(1) in (2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost, kot je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016, je treba razlagati tako, da v okviru sheme enotnega plačila na površino ne določata, da se prosilcu za kmetijsko pomoč naložijo upravne kazni za čezmerno prijavo, ker ta prosilec površine, ki so mu bile podeljene za uporabo v ribogojstvu, uporablja za kmetijske namene brez soglasja koncedenta v zvezi s tako spremembo uporabe teh površin, če je ta prosilec za pomoč pri opravljanju svoje kmetijske dejavnosti dovolj samostojen glede uporabe navedenih površin.
Podpisi