Zadeva T‑205/14

I. Schroeder KG (GmbH & Co.)

proti

Svetu Evropske unije

in
Evropski komisiji

„Nepogodbena odgovornost – Damping – Uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz Kitajske – Uredba (EU) št. 1355/2008, ki jo je Sodišče razglasilo za neveljavno – Škoda, ki je domnevno nastala tožeči stranki zaradi sprejetja uredbe – Odškodninska tožba – Izčrpanje notranjih pravnih sredstev – Dopustnost – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Člen 2(7)(a) Uredbe (ES) št. 384/96 (postal člen 2(7)(a) Uredbe (ES) št. 1225/2009) – Dolžnost skrbnega ravnanja – Vzročna zveza“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 23. septembra 2015

1.      Odškodninska tožba – Samostojni znak – Izčrpanje notranjih pravnih sredstev – Izjema –Nemožno ali pretirano oteženo uveljavljanje odškodnine pred nacionalnim – Dokazno breme – Obseg – Omejitev na predložitev indicev, ki lahko sprožijo resne dvome o učinkovitosti varstva, ki ga zagotavljajo notranja pravna sredstva

(člena 268 PDEU in 340, drugi odstavek, PDEU)

2.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

3.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Dovolj resna kršitev prava Unije – Zahteva, da instituciji očitno in resno ne spoštujeta mej svoje diskrecijske pravice – Opustitev nadaljevanja preiskav v protidampinškem postopku – Absolutna kršitev obveznosti, ki izhajajo iz dolžnosti skrbnega ravnanja – Neobstoj – Nevzpostavitev odgovornosti Unije

(člen 340, drugi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 384/96 kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1225/2009, člen 2(7)(a))

4.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Vzročna zveza – Pojem – Dokazno breme

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 18, 21 in 28.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 31 in 57.)

3.      Kadar imajo institucije diskrecijsko pravico, je odločilno merilo za ugotovitev, da je kršitev prava Unije dovolj resna, zaradi vzpostavitve nepogodbene odgovornosti Unije očitno in resno nespoštovanje dometa te pravice.

Za ugotovitev dometa diskrecijske pravice, ki jo imata instituciji, je treba najprej ugotoviti, katero je konkretno ravnanje, ki se tema institucijama očita pri izvajanju člena 2(7)(a) Uredbe št. 384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1225/2009. Tak pristop se uporabi, ker lahko izvajanje določbe vključuje različna dejanja, pri katerih institucija, zadolžena za izvajanje, nima nujno enake diskrecijske pravice. Tak pristop se uporabi, ker lahko izvajanje določbe vključuje različna dejanja, pri katerih institucija, zadolžena za izvajanje, nima nujno enake diskrecijske pravice. Za tak primer gre zlasti pri določbah o načinu izračuna vrednosti, kakršna je normalna vrednost, ki se uporablja pri izračunu stopnje dampinga.

Komisija ima v okviru protidampinške preiskave diskrecijsko pravico v delu, ki se nanaša na analizo statističnih podatkov, ki jih je predložil Eurostat, in na nadaljevanje poizvedovanj na podlagi te analize, da bi določila tretjo državo s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) Uredbe št. 384/96.

Pri Uredbi, ki je določila protidampinške dajatve in je bila razglašena za neveljavno, ker je Komisija kršila dolžnost skrbnega ravnanja, s tem da ni nadaljevala poizvedovanj, medtem ko bi jih morala nadaljevati, je ravnanje, ki je tako očitano Komisiji, da ni izkazala resnega in zadostnega prizadevanja in je zato napačno presodila obseg obveznosti, ki izhajajo iz dolžnosti skrbnega ravnanja. Komisija pa s tem ni v celoti kršila obveznosti, ki izhajajo iz te dolžnosti, saj ni opustila preiskovalnih ukrepov, temveč je po uradni dolžnosti vodila preiskavo med protidampinškim postopkom, zaradi katere je odkrila, da obstajata v tretji državi dva proizvajalca proizvoda, na katerega se nanašajo protidampinške dajatve, ki jima je poslala vprašalnik.

V teh okoliščinah institucijama ni mogoče očitati nobenega dejanja oziroma ravnanja, zaradi katerega bi bila vzpostavljena odgovornost Unije, in nepogodbene odgovornosti Unije ni mogoče vzpostaviti.

(Glej točke 36, 38, od 41 do 43, 45, 47, od 49 do 52, in od 54 do 57.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 59.)