Zadeva T-117/04

Vereniging Werkgroep Commerciële Jachthavens Zuidelijke Randmeren in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Državne pomoči − Pomoči, ki so jih nizozemski organi dodelili turističnim pristaniščem brez pridobitnega namena − Ničnostna tožba − Dopustnost“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo

(člena 88(2) ES in 230, četrti odstavek, ES)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo

(člen 88(2) ES)

1.      Odločba bi lahko zadevala druge subjekte od naslovnikov le, če jih zadeva zaradi nekih posebnih značilnosti ali dejanskega položaja, ki jih označuje glede na vse druge osebe in jih zaradi tega individualizira podobno, kot bi naslovljence.

Ker je bila izpodbijana odločba sprejeta po izvedenem formalnem postopku preiskave iz člena 88(2) ES, taka odločba posamično zadeva podjetja takrat, ko so vložila prijavo, s katero je bil sprožen ta postopek, in predložila stališča, ki so vplivala na potek postopka, če je ukrep, ki je predmet te odločbe, znatno prizadel njihov tržni položaj.

Zgolj okoliščina, da je zadevna odločba lahko vplivala na konkurenčne odnose na upoštevnem trgu in da je bilo to podjetje v kakršnem koli konkurenčnem odnosu z upravičencem iz te odločbe, še ne pomeni, da gre za znaten vpliv.

Tako se podjetje ne more sklicevati le na konkurenčen odnos, ki ga ima s podjetjem, ki je upravičeno do zadevnega ukrepa, temveč mora poleg tega izkazati tudi to, koliko je prizadet njegov položaj na trgu.

Glede pomembnosti kršitve za položaj tožeče stranke na trgu ni v pristojnosti sodnega organa Skupnosti, da se na stopnji preučitve dopustnosti dokončno izreče glede konkurenčnih odnosov med tožečo stranko in podjetjem, naslovnikom pomoči. Zato lahko le tožeča stranka ustrezno navede razloge, zaradi katerih lahko odločba Komisije, s tem da pomembno vpliva na njen položaj na trgu, škoduje njenim zakonitim interesom.

(Glej točke od 51 do 53 in 56.)

2.      Ničnostna tožba, ki jo vloži združenje podjetij, ki ni naslovnik izpodbijanega akta, je dopustna le ob dveh predpostavkah. Prvič, združenje mora z vložitvijo tožbe nadomestiti enega ali več članov, ki jih zastopa, če so bili slednji v položaju, da vložijo dopustno tožbo. Drugič, obstajajo posebne okoliščine, kot je vloga, ki bi jo lahko imelo v okviru postopka, ki je vodilo do akta, katerega razveljavitev se zahteva.

Preprosto dejstvo, da je tožeča stranka vložila pritožbo pri Komisiji ter da je izmenjala korespondenco in v zvezi s tem imela z njo pogovore, ne bi pomenilo zadostnih posebnih okoliščin, ki omogočajo individualizacijo tožeče stranke glede na vse druge osebe in ji podelijo procesno upravičenje za vložitev tožbe zoper splošni režim pomoči.

S tega vidika okoliščina, da združenje med postopkom v skladu z določbami Pogodbe s področja državnih pomoči intervenira pri Komisiji za zaščito kolektivnih interesov svojih članov, sama po sebi ne zadostuje, da se utemelji procesno upravičenje združenja, ne da bi njena vloga presegla izvrševanje procesnih pravic, priznanih zainteresiranim iz člena 88(2) ES.

(Glej točke od 65 do 69 in 73.)