Zadeva T‑117/22
Belavia – Belarusian Airlines AAT
proti
Svetu Evropske unije
Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 29. maja 2024
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Vpis in ohranitev imena tožeče stranke na seznamih – Organizacija dejavnosti Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, ali prispevek k navedenim dejavnostim – Korist od Lukašenkovega režima – Napaka pri presoji“
1. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Belorusiji – Zamrznitev sredstev nekaterih oseb in subjektov glede na razmere v Belorusiji – Obseg nadzora – Dokaz o utemeljenosti ukrepa – Obveznost pristojnega organa Unije, da v primeru izpodbijanja dokaže utemeljenost razlogov, sprejetih v zvezi z zadevnimi osebami ali subjekti – Vpis na seznama, ki temelji na sklenjenem krogu natančnih, konkretnih in skladnih indicev
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklep Sveta 2012/642/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2021/2125 in (SZVP) 2023/421, Priloga; uredbe Sveta št. 765/2006, 2021/2124 in 2023/419, Priloga)
(Glej točke od 26 do 29.)
2. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Belorusiji – Merila za sprejetje omejevalnih ukrepov – Fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki organizirajo dejavnosti Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije – Pojem – Napaka pri presoji – Neobstoj
(Sklep Sveta 2012/642/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2021/2125 in (SZVP) 2023/421, Priloga; uredbe Sveta št. 765/2006, 2021/2124 in 2023/419, Priloga)
(Glej točke 45, od 48 do 52, od 57 do 60 in od 63 do 66.)
3. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Belorusiji – Zamrznitev sredstev nekaterih oseb in subjektov glede na razmere v Belorusiji – Obseg nadzora – Dokaz o utemeljenosti ukrepa – Obveznost pristojnega organa Unije, da v primeru izpodbijanja dokaže utemeljenost razlogov, sprejetih v zvezi z zadevnimi osebami ali subjekti – Obseg polja proste presoje navedenega pristojnega organa – Upoštevnost dokazov, predloženih na podlagi prejšnjega vpisa na seznam, ob nespremenjeni obrazložitvi, spremembi položaja tožeče stranke ali razvoju okoliščin v Belorusiji – Sprememba položaja tožeče stranke in razvoj okoliščin v Belorusiji
(Sklep Sveta 2012/642/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2021/2125 in (SZVP) 2023/421, Priloga; uredbe Sveta št. 765/2006, 2021/2124 in 2023/419)
(Glej točke od 76 do 84.)
4. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Belorusiji – Merila za sprejetje omejevalnih ukrepov – Fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki imajo koristi od Lukašenkovega režima ali ga podpirajo – Pojem koristi – Napaka pri presoji – Neobstoj
(Sklep Sveta 2012/642/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2021/2125 in (SZVP) 2023/421, Priloga; uredbe Sveta št. 765/2006, 2021/2124 in 2023/419, Priloga)
(Glej točke od 92 do 100.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbi zavrnilo ničnostno tožbo, ki jo je vložila družba Belavia Belarusian Airlines AAT proti aktom, s katerimi je bila ta družba vpisana na seznam oseb in subjektov zaradi razmer v Belorusiji leta 2021,(1) nato pa jo je Svet Evropske unije leta 2023(2) ohranil na seznamu oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi. Ta zadeva Splošnemu sodišču omogoča, da prvič razloži merilo za vpis iz člena 4(1)(c)(i) Sklepa 2012/642(3) glede organizacije dejavnosti Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije.
Ta sodba spada v okvir omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela leta 2004 zaradi razmer v Belorusiji v zvezi z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami. Tožeči stranki, nacionalnemu letalskemu prevozniku v lasti države, so bila zamrznjena njena sredstva in gospodarski viri, ker je imela korist od Lukašenkovega režima in ga je podpirala ter ker je prispevala k dejavnostim tega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, s tem, da je sodelovala pri prevozu državljanov tretjih držav, ki želijo prestopiti zunanje meje Unije z Bližnjega vzhoda v Belorusijo.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče na prvem mestu v zvezi s prvotnim vpisom tožeče stranke na seznama na podlagi merila iz člena 4(1)(c)(i) Sklepa 2012/642 meni, da je imel Svet na voljo dovolj natančne, konkretne in skladne indice za dokaz, da so državljani tretjih držav, ki so nameravali prečkati zunanje meje Unije, ne da bi ravnali v skladu z upoštevnimi predpisi, pripotovali v Minsk (Belorusija) na letih iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije. Poleg tega je imel Svet na voljo dovolj indicev za trditev, da je tožeča stranka, da bi olajšala to prakso, povečala število letov na obstoječih linijah in da so lokalni organizatorji potovanj imeli vlogo posrednikov pri prodaji letalskih vozovnic tožeče stranke zgoraj navedenim osebam, s čimer so ji pomagali, da ni zbujala sumov.
Splošno sodišče je nato zavrnilo trditve, s katerimi je tožeča stranka izpodbijala ta sklop indicev. Tako je, prvič, tožeča stranka med drugim trdila, da je leta 2021 prepeljala manj potnikov kot drugi letalski prevozniki, ki so prav tako uporabljali letalske povezave med Istanbulom (Turčija) in Minskom ter med Dubajem (Združeni arabski emirati) in Minskom, ter da je bilo število oseb, ki jih je prepeljala na povezavi med Bejrutom (Libanon) in Minskom, manjše od števila oseb, ki so se prevažale na drugih povezavah z odhodom ali prihodom v druge tretje države, razen Libanona. Vendar je Splošno sodišče pojasnilo, da te okoliščine ne dokazujejo, da tožeča stranka z lastnimi prevozi oseb iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije v Belorusijo ni prispevala k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije. Poleg tega se je v skladu s podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, število potnikov, ki jih je tožeča stranka leta 2021 prepeljala iz Istanbula ali Bejruta v Minsk, znatno povečalo.
Drugič, s trditvami tožeče stranke, da na eni strani njenih letov v Libanon, Združene arabske emirate in Turčijo ni zakupila beloruska država in da so bili njeni prevozi donosni na drugi, ni mogoče dokazati, da navedeni leti in prevozi niso spadali v okvir dejavnosti Lukašenkovega režima, ki so omogočale nezakonit prehod zunanjih meja Unije. Iz dokazov, vloženih v spis, je namreč razvidno, da je Lukašenkov režim organiziral zračni prevoz državljanov tretjih držav v Belorusijo s spodbujanjem izdajanja vizumov za Belorusijo, da je ta ukrep povzročil povečanje povpraševanja po storitvah zračnega prevoza v Belorusijo in da so imeli letalski prevozniki korist od komercialnega opravljanja letov, ki ustrezajo temu povpraševanju.
Tretjič, dejstvo, da je tožeča stranka opravila nadzore, ki se zahtevajo ob prijavi njenih potnikov, zlasti v zvezi z obveznostjo razpolaganja z vizumom, ne izključuje, da je sodelovala pri dejavnostih Lukašenkovega režima, ki omogočajo nezakonit prehod zunanjih meja Unije.
Nazadnje, Splošno sodišče ugotavlja, da iz dokumentov, ki jih je predložil Svet, ne izhaja, da je tožeča stranka, kot je razvidno iz sporne obrazložitve, odprla nove letalske linije, da bi olajšala prevoz državljanov tretjih držav v Belorusijo. Vendar ta ugotovitev ne zadostuje za ugotovitev ničnosti prvotnih aktov. Razlogi, ki jih je Svet navedel v podporo presoji, da je tožeča stranka prispevala k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, ki so dovolj natančni in konkretni ter ne vsebujejo napake pri presoji dejstev ali napačne uporabe prava, sami po sebi pomenijo zadostno podlago za utemeljitev vpisa imena tožeče stranke na sporna seznama.
Na drugem mestu, kar zadeva ohranitev imena tožeče stranke na seznamih na podlagi istega merila, je Splošno sodišče pojasnilo, da mora Svet pri rednem pregledu omejevalnih ukrepov opraviti posodobljeno presojo stanja in ugotoviti oceno učinkov predhodno sprejetih ukrepov na zadevne osebe in subjekte glede na njihov cilj. Svet se lahko za utemeljitev te ohranitve sklicuje na iste dokaze, ki so utemeljevali prvoten vpis, če so razlogi za vpis ostali nespremenjeni in se okoliščine niso spremenile tako, da bi ti dokazi postali brezpredmetni. V obravnavani zadevi Splošno sodišče navaja, da Svet implicitno priznava, da so dokazi, s katerimi je bilo utemeljeno sprejetje prvotnih aktov in ki se nanašajo na lete, ki jih je tožeča stranka opravljala iz Libanona in Združenih arabskih emiratov, postali brezpredmetni. Poleg tega Splošno sodišče meni, da okoliščina, da je tožeča stranka še naprej opravljala lete na povezavi med Istanbulom in Minskom, ne more zadostovati za utemeljitev ohranitve njenega imena na seznamih. Zato Svet ni pravno zadostno dokazal, da je tožeča stranka ob sprejetju aktov o ohranitvi ostala vpletena v dejavnosti Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije zaradi letov, ki jih je opravljala na povezavi med Istanbulom in Minskom.
Splošno sodišče pa meni, da je Svet razpolagal z vrsto dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, da bi dokazal, da je tožeča stranka imela konkretno korist od javnih izjav predsednika Lukašenka, v katerih je navedeno, da ji bo beloruska država zagotovila vso možno podporo.