SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)

z dne 25. oktobra 2007

Zadeva T-27/05

Carmela Lo Giudice

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uradniki – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2003 – Procesne nepravilnosti – Člen 43 Kadrovskih predpisov – Pravica do izjave – Bolniški dopust – Zdravniško potrdilo“

Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti ocenjevalnega obdobja od 1. januarja do 31. decembra 2003 in, podredno, razglasitev ničnosti odločbe z dne 4. maja 2004 o dokončni sestavi kariernega ocenjevalnega poročila tožeče stranke za zadevno obdobje.

Odločitev: Odločba Komisije z dne 4. maja 2004 o dokončni sestavi kariernega ocenjevalnega poročila tožeče stranke za ocenjevalno obdobje 2003 se razglasi za nično. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Ocenjevanje osebja – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Sestava brez sodelovanja zadevne osebe v postopku

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

3.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Nezmožnost uradnika za sodelovanje v postopku sestave

4.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Roki za izpodbijanje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Akti, zoper katere se lahko vloži tožba, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki bi lahko vplivali na interese tožeče stranke, s tem ko bi resno spremenili njen pravni položaj, in ki dokončno določajo stališče institucije.

Ocenjevalno obdobje ni akt, ki posega v položaj, v smislu členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, ker nima nobenega pravnega učinka, ki bi lahko neposredno vplival na interese uradnika. Zadevno obdobje je vrsta pripravljalnih aktov, ki privedejo do sestave kariernega ocenjevalnega poročila, vendar v primerjavi s tem poročilom nimajo pravnih učinkov za tožečo stranko.

(Glej točki 27 in 28.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 24. junij 1993, Seghers proti Svetu, T‑69/92, Recueil, str. II‑651, točka 28; Sodišče prve stopnje, 28. september 1993, Yorck von Wartenburg proti Parlamentu, združeni zadevi T‑57/92 in T‑75/92, Recueil, str. II‑925, točka 36; Sodišče prve stopnje, 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑329 in II‑1465, točki 26 in 27.

2.      Kariernega ocenjevalnega poročila ni mogoče dokončno sprejeti, ne da bi bila zadevnemu uradniku ponujena možnost, da se primerno izjavi. Nepravilnost v postopku sestave kariernega ocenjevalnega poročila, in sicer opustitev razgovora z uradnikom, pri čemer je ta razgovor ključni element sistema ocenjevanja, je namreč kršitev pravice do izjave.

Iz tega sledi, da organ za imenovanja, s tem ko izvede in konča celoten postopek sestave kariernega ocenjevalnega poročila v obdobju, ko je ocenjevani uradnik popolnoma nezmožen za delo, in brez sodelovanja tega uradnika, krši njegovo pravico do izjave in s tem člen 43 Kadrovskih predpisov.

Te ugotovitve ni mogoče ovreči s tem, da v Splošnih določbah za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, ne obstaja nobena določba, ki bi uradniku, ki je bil na bolniškem dopustu, vendar je imel dostop do informacijskega sistema Komisije, omogočila zadržanje rokov, da bi se mu omogočilo sodelovanje v postopku sestave kariernega ocenjevalnega poročila. Tudi če bi se navedene splošne določbe za izvajanje razlagale pravilno, ne bi smele odstopati od določb Kadrovskih predpisov in pravice do izjave.

(Glej točke od 46 do 48, 52, 74 in 75.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 30. september 2004, Ferrer de Moncada proti Komisiji, T‑16/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑261 in II‑1163, točka 40; Sodišče prve stopnje, 14. september 2006, Laroche proti Komisiji, T‑115/04, ZOdl. JU, str. I‑A-2-173 in II-A-2-845, točka 36; Sodišče prve stopnje, 25. oktober 2006, Carius proti Komisiji, T‑173/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-243 in II-A-2-1269, točka 69.

3.      Ker je Komisija priznala, da je bil uradnik med celotnim postopkom sestave njegovega kariernega ocenjevalnega poročila popolnoma nezmožen za delo, ne more, ne da bi predložila nasproten dokaz, učinkovito izpodbijati, da je bil ta uradnik nezmožen tudi za opravljanje posebnih nalog, povezanih s postopkom ocenjevanja, in da je bil zaradi te nezmožnosti prikrajšan za učinkovito uveljavljanje svoje pravice do izjave. Te naloge so tesno povezane s funkcijami, ki jih uradnik opravlja na svojem delovnem mestu, in zahtevajo v bistvu enake fizične in psihične sposobnosti, kot so potrebne za opravljanje vsakodnevnih nalog.

V zvezi s tem dejstvo, da je ocenjevani uradnik odprl elektronske dopise v zvezi s postopkom ocenjevanja in dostopal do informacijskega sistema Komisije, ne more biti dokaz, da je bil sposoben sodelovati v postopku sestave kariernega ocenjevalnega poročila.

Dejstvo, da je bil fizično in psihično sposoben opraviti te računalniške postopke, ki ne vključujejo nobene presoje njegovega poklicnega položaja niti komuniciranja z nadrejenimi, zato da bi ohranil svoje interese, ne more biti zadosten dokaz, da je bil sposoben sestaviti samoocenitev, se udeležiti razgovora ali obrazložiti zahtevo za revizijo svojega kariernega ocenjevalnega poročila, kot je določeno v členu 8(9) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija.

(Glej točke 59, 60, 63 in 65.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 26. januar 1995, O proti Komisiji, T‑527/93, RecFP, str. I‑A‑9 in II‑29.

4.      Cilj rokov, določenih v Splošnih določbah za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, za izpodbijanje kariernega ocenjevalnega poročila v različnih fazah postopka ni samo zagotoviti dobro upravljanje številnih kariernih ocenjevalnih poročil, ki jih mora Komisija pripraviti vsako leto, ampak tudi zagotoviti, da ima ocenjeni uradnik zadosten rok za premislek, da lahko po pregledu svojega kariernega ocenjevalnega poročila izrazi svoje strinjanje z njim ali ga izpodbija pred ustreznim organom. Zato je treba v primeru upravičene odsotnosti uradnika zadržati rok petih delovnih dni, ki je na voljo za vložitev zahteve za revizijo kariernega ocenjevalnega poročila, da ta uradnik ne bi bil prikrajšan za pravico do takega roka za premislek.

(Glej točko 68.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 15. december 2005, Bauwens proti Komisiji, T‑154/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑425 in II‑1933, točki 40 in 42.