Zadeva T‑220/14

(objava odlomkov)

Saremar – Sardegna Regionale Marittima SpA

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pomorski promet – Nadomestila za opravljanje javne službe – Povečanje kapitala – Sklep, s katerim so bile pomoči razglašene za nezdružljive z notranjim trgom in je bila odrejena njihova izterjava – Likvidacija tožeče stranke – Sposobnost biti stranka v postopku – Ohranitev pravnega interesa – Neobstoj sklepa o ustavitvi postopka – Pojem pomoči – Storitev splošnega gospodarskega pomena – Merilo zasebnega vlagatelja – Očitna napaka pri presoji – Napačna uporaba prava – Ugovor nezakonitosti – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Sklep 2011/21/EU – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah – Okvir Unije za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve – Sodba Altmark“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 6. aprila 2017

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravna oseba – Samostojni pojem prava Unije – Obstoj pravne osebnosti in sposobnost biti stranka v postopku – Preučitev glede na nacionalno pravo, ki se uporablja

(Člen 263, odstavek 4, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Tožbe držav članic, Parlamenta, Sveta in Komisije – Dopustnost, ki ni pogojena z izkazovanjem pravnega interesa

(Člen 263, odstavek 2, PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba podjetja, prejemnika državne pomoči, zoper sklep Komisije o razglasitvi pomoči za nezdružljivo z notranjim trgom in o odreditvi njene izterjave – Likvidacija tožeče stranke – Dopustnost – Pogoji

(Člen 108 PDEU in 263, odstavek 4, PDEU)

4.      Ničnostna tožba – Pogoji dopustnosti – Pravni interes – Sodni preizkus po uradni dolžnosti

(Člen 263 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 113)

1.      Če pojem pravne osebe iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, ne sovpada nujno s pojmi iz različnih pravnih redov držav članic, pa načeloma zajema obstoj pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice ali tretje države, in sposobnost biti stranka v postopku, ki jo to pravo priznava. Tako je samo v izjemnih okoliščinah, zlasti kadar to nalagajo zahteve po zagotovitvi učinkovitega sodnega varstva, mogoče dopustiti tožbo subjekta, ki na podlagi posebnega nacionalnega prava nima sposobnosti biti stranka v postopku. Obstoj pravne osebnosti in sposobnost biti stranka v postopku je treba preučiti glede na upoštevno nacionalno pravo.

(Glej točko 45.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 50.)

3.      Pravica fizičnih in pravnih oseb do vložitve tožbe iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, je pogojena z obstojem pravnega interesa v času vložitve tožbe, ki je pogoj dopustnosti, ki se razlikuje od procesnega upravičenja. Tako kot predmet tožbe mora ta pravni interes obstajati do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi. Pogoj za tak interes je, da ima lahko razglasitev ničnosti izpodbijanega akta pravne posledice in da lahko rezultat pravnega sredstva stranki, ki ga je vložila, prinese korist.

Gre za tožbo prejemnika državnih pomoči zoper sklep Komisije o razglasitvi teh pomoči za nezdružljive z notranjim trgom in o odreditvi njihove izterjave, pri čemer je bil samo iz tega razloga z navedenim sklepom spremenjen pravni položaj tožeče stranke, ki po sprejetju tega sklepa ni bila več upravičena do teh pomoči in je morala računati s tem, da jih bo morala načeloma vrniti. Likvidacija tožeče stranke med postopkom ne omaja te ugotovitve, ker izpodbijani sklep ni bil razveljavljen ali umaknjen, tako da je ta tožba ohranila svoj predmet. Dalje, pravni učinki izpodbijanega sklepa niso postali brezpredmetni zgolj zaradi likvidacije tožeče stranke. Samo okoliščina, da je podjetje v stečajnem postopku, zlasti kadar ta postopek vodi v likvidacijo podjetja, namreč ne omaja načela vračila pomoči. V zvezi s tem je v takšnem primeru vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljanja konkurence, ki je nastala zaradi nezakonitega izplačila pomoči, načeloma mogoče doseči z vknjižbo med obveznosti podjetja v likvidaciji tiste obveznosti, ki se nanaša na vrnitev zadevnih pomoči.

Zato morajo zaradi izpodbijanega sklepa sporne pomoči najmanj ostati med obveznostmi tožeče stranke, tako da tudi ob predpostavki, da jih ni mogoče vrniti, niso več del premoženja tožeče stranke. Vendar bi se zaradi take razglasitve ničnosti sklepa gospodarski položaj tožeče stranke bistveno izboljšal, saj bi bilo sporne pomoči mogoče ponovno vključiti v njeno premoženje.

(Glej točke 51, 53, od 55 do 58, 60 in 61.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 52.)