Zadevi T-353/14 in T-17/15
(objava odlomkov)
Italijanska republika
proti
Evropski komisiji
„Jezikovna ureditev – Razpis javnih natečajev za zaposlitev upravnih uslužbencev – Izbira drugega jezika med tremi jeziki – Uredba št. 1 – Členi 1d(1), 27 in 28(f) Kadrovskih predpisov – Načelo prepovedi diskriminacije – Sorazmernost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 15. septembra 2016
1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Splošna pravila za javne natečaje – Akt, ki ne vsebuje novih pravil, ki bi presegala obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije – Izključitev
(člen 263 PDEU)
2. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Razpis javnega natečaja, ki določa omejitev izbire drugega jezika za sodelovanje na natečaju – Vključitev
(člen 263 PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 1(1)(e))
1. Za presojo, ali se z besedili želijo določiti zavezujoča pravila, ki so lahko predmet tožbe na podlagi člena 263 PDEU, je treba preučiti njihovo vsebino. Če niso določene posebne ali nove obveznosti, zgolj objava obvestila ne zadostuje za ugotovitev, da gre za akt, ki bi lahko imel zavezujoče pravne učinke.
Glede Splošnih pravil za javne natečaje, ki jih je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) objavil v Uradnem listu Evropske unije, vključno s Splošnimi smernicami kolegija vodij uprav za rabo jezikov na natečajih EPSO iz Priloge 2, je iz samega besedila navedenih aktov razvidno, da urad EPSO z njuno objavo ni dokončno sprejel jezikovne ureditve za vse natečaje, katerih organizacija mu je naložena. V Splošnih pravilih in Splošnih smernicah se namreč izbira jezikovne ureditve vsakega natečaja izrecno pridržuje za razpis natečaja, ki se sprejme ob začetku z njim povezanega postopka. Zato ni mogoče šteti, da zadevna akta določata posebne ali nove obveznosti.
Poleg tega in vsekakor pa čeprav Splošna pravila in Splošne smernice zajemajo vrsto preudarkov, v skladu s katerimi se izbira drugega jezika natečajev, ki jih organizira urad EPSO, in jezika komunikacije med uradom EPSO in kandidati omeji na nemščino, angleščino in francoščino, teh preudarkov ni mogoče razlagati tako, da določajo jezikovno ureditev, ki se uporabi za vse natečaje, ki jih organizira urad EPSO, saj se uradu EPSO ali kolegiju vodij uprav ni z nobenim predpisom priznala pristojnost za določitev take splošne ureditve uporabe ali za to, da bi v zvezi s tem sprejela načelna pravila, od katerih bi se lahko z razpisom natečaja odstopalo le izjemoma. V zvezi s tem uradu EPSO ni onemogočeno, da za zagotovitev enakega obravnavanja in pravne varnosti sprejme in objavi akte, kot so Splošna pravila in Splošne smernice, s katerimi želi sporočiti, kako namerava v nekaterih položajih uporabiti diskrecijsko pravico, ki mu je priznana s temi določbami. Vendar pa so taka besedila za urad EPSO zavezujoča le v delu, v katerem ne odstopajo od splošnih pravil, ki omejujejo njegove pristojnosti, in pod pogojem, da se z njihovim sprejetjem ne odpoveduje izvajanju pristojnosti, ki mu je pri organizaciji raznih natečajev dodeljena za presojo potreb institucij in organov Unije, vključno z njihovimi jezikovnimi potrebami.
Ugotoviti je treba, da je treba Splošna pravila in Splošne smernice razlagati tako, da gre kvečjemu za obvestili, s katerima se sporočajo merila, po katerih urad EPSO namerava izbrati jezikovno ureditev natečajev, ki jih mora organizirati.
(Glej točke 47, 49, 50, 52, 53, 57 in 58.)
2. Ničnostno tožbo je mogoče vložiti zoper vse določbe, ki jih sprejmejo institucije Unije, in ki imajo pravne učinke, in sicer ne glede na njihovo naravo ali obliko, ter ki torej povzročijo spremembo pravnega položaja, kakršen je bil pred njihovim sprejetjem. Iz tega izhaja, da s sodnim nadzorom, določenim v členu 263 PDEU, ni zajet kateri koli akt, ki nima zavezujočih pravnih učinkov, ki bi lahko posegal v interese posameznikov, kot so to potrditveni akti in izključno izvedbeni akti. Kar natančneje zadeva potrditvene akte velja, da se za akt šteje, da je izključno izvedbeni akt prejšnjega posamičnega akta, kadar v primerjavi z zadnjenavedenim aktom ne vsebuje nobenega novega elementa in pred njegovim sprejetjem položaj osebe, na katero se nanaša, ni bil znova preučen. To razlogovanje je mogoče prenesti na položaj aktov, ki jih ni mogoče šteti za posamične, kot je uredba ali razpis natečaja . Izključno izvedbeni akti ne ustvarjajo pravic in dolžnosti v zvezi s tretjimi osebami, temveč učinkujejo v okviru izvajanja prejšnjega akta, s katerim se želijo ustvariti zavezujoči pravni učinki, medtem ko so bili vsi elementi norme, ki jo določa zadnjenavedeni akt, že opredeljeni in sprejeti.
Vsak razpis natečaja se sprejme za določitev pravil postopka izvedbe enega ali več specifičnih natečajev, za katere se s tem glede na cilj, ki ga določi organ za imenovanja, določi pravni okvir. S tem pravnim okvirom, ki se glede na posamezni primer določi v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabijo za organizacijo natečajev, se določa postopek zadevnega natečaja od objave zadevnega razpisa do objave rezervnega seznama, na katerem so imena uspešnih kandidatov zadevnega natečaja. Torej je treba ugotoviti, da razpisa natečaja, s katerim se ob upoštevanju posebnih potreb zadevnih institucij ali organov Unije določa pravni okvir specifičnega natečaja, vključno z njegovo jezikovno ureditvijo, in ki s tem zajema samostojne pravne učinke, načeloma ni mogoče šteti za potrditveni akt ali akt, s katerim se izključno izvajajo prejšnji akti. Čeprav mora organ za imenovanja v posameznem primeru v okviru izvajanja pristojnosti sprejetja razpisa natečaja upoštevati ali uporabiti pravila iz prej sprejetih splošnih aktov, se pravni okvir vsakega natečaja določi in opredeli z ustreznim razpisom natečaja, s katerim se tako natančneje določijo pogoji, ki se zahtevajo za zasedbo zadevnega delovnega mesta ali zadevnih delovnih mest.
Glede na navedeno sta izpodbijana razpisa, s katerima je možnost izbire drugega jezika omejena na majhno število jezikov, akta, ki zajemata zavezujoče pravne učinke glede jezikovne ureditve zadevnih natečajev, in da sta tako izpodbojna akta. To, da je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) pri njunem sprejetju upošteval merila, ki so navedena v Splošnih pravilih za javne natečaje in v Splošnih smernicah kolegija vodij uprav za rabo jezikov na natečajih EPSO, na katere se v navedenih razpisih izrecno napotuje, ne more omajati te ugotovitve.
(Glej točke od 61 do 64, 66, 67 in 70.)