Zadeva T‑193/22
OT
proti
Svetu Evropske unije
Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 15. novembra 2023
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Vpis in ohranitev imena tožeče stranke na seznamih – Pojem ,vodilni poslovnež‘ – Člen 2(1)(g) Sklepa 2014/145/SZVP – Ugovor nezakonitosti – Obveznost obrazložitve – Napaka pri presoji – Pravica do izjave – Lastninska pravica – Svoboda gospodarske pobude – Sorazmernost – Zloraba pooblastil“
1. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za ukrepe ali politike, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost ali neodvisnost Ukrajine, oziroma oseb, ki te ukrepe ali politike podpirajo ali izvajajo, ter z njimi povezanih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov – Obseg nadzora
(člen 275, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah; Sklep Sveta (SZVP) 2022/429; uredbi Sveta 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točko 34.)
2. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Obseg nadzora – Omejen nadzor za splošna pravila – Merila za sprejetje omejevalnih ukrepov
(Uredba Sveta št. 269/2014, člen 2 in člen 3(1))
(Glej točko 35.)
3. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev vodilnih poslovnežev, vključenih v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezanih oseb – Nesprejetje omejevalnih ukrepov Sveta proti poslovnežem, ki nimajo ruskega državljanstva – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 38 do 40.)
4. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Merila za sprejetje omejevalnih ukrepov – Dejavna materialna ali finančna podpora ruskih nosilcev odločitev, odgovornih za priključitev Krima ali destabilizacijo vzhoda Ukrajine – Korist od teh nosilcev odločitev – Pojem – Potreba po vzpostavitvi povezave med pridobljenimi koristmi in priključitvijo Krima ali destabilizacijo vzhoda Ukrajine – Neobstoj – Spoštovanje načela pravne varnosti, na podlagi katerega se zahteva jasnost, natančnost in predvidljivost učinkov pravnih pravil
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, člen 3(1)(d), 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 42 do 44.)
5. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev vodilnih poslovnežev, vključenih v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezanih oseb – Sodni nadzor nad zakonitostjo – Dovolj jasni in natančni ukrepi – Ustreznost omejevalnih ukrepov – Omejevalni ukrepi, s katerimi se uresničuje legitimen cilj skupne zunanje in varnostne politike – Spoštovanje načela pravne varnosti, na podlagi katerega se zahteva jasnost, natančnost in predvidljivost učinkov pravnih pravil
(člen 21(2)(c) PEU; Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, člen 3(1)(g), 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 45 do 51, 56 in 58.)
6. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Vodilni poslovneži, vključeni v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezane osebe – Obveznost, da se v obrazložitvi opredelijo posebni in konkretni elementi, ki upravičujejo navedeni ukrep – Sklep, sprejet v okoliščinah, ki so zadevni osebi znane in ki ji omogočajo, da razume obseg ukrepa, sprejetega proti njej – Dopustnost sumarne obrazložitve
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 63 do 68 in 75.)
7. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi – Obveznost obvestitve o posamičnih in posebnih razlogih, ki upravičujejo sprejete odločitve – Pravica do izjave pred sprejetjem takih ukrepov – Omejitve – Pogoji
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 79 do 82.)
8. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Obveznost obvestitve o posamičnih in posebnih razlogih, ki upravičujejo sprejete odločitve – Obseg – Obvestitev zadevne osebe z objavo v Uradnem listu Evropske unije – Dopustnost – Pogoji – Nemožnost Sveta, da opravi vročitev
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530, člen 3(2); uredbe Sveta št. 269/2014, člen 14(2), 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 87 do 92.)
9. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev vodilnih poslovnežev, vključenih v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezanih oseb – Obveznost obvestitve o obremenilnih dokazih – Obseg – Nezakonitost akta, odvisna od dokaza o domnevni postopkovni kršitvi navedene obveznosti
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a); Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točko 93.)
10. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Pravica do predhodnega uradnega zaslišanja – Neobstoj – Kršitev pravice do izjave – Neobstoj
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 97 do 99.)
11. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Pravica do obrambe – Poznejši sklep, s katerim se je ime tožeče stranke ohranilo na seznamu oseb, za katere veljajo ti ukrepi – Neobstoj novih razlogov – Obveznost Sveta, da zadevno osebo obvesti o novih elementih, ki se upoštevajo pri rednem pregledu omejevalnih ukrepov – Obvestitev zadevne osebe o novih elementih, da se pridobi njeno stališče
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/1530; uredbi Sveta št. 269/2014 in 2022/1529)
(Glej točki 101 in 102.)
12. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev vodilnih poslovnežev, vključenih v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezanih oseb – Pravica do obrambe – Poznejši sklep, s katerim se je ime tožeče stranke ohranilo na seznamu oseb, za katere veljajo ti ukrepi – Neobstoj novih razlogov – Neobstoj novih obremenilnih dokazov – Obvestitev o obremenilnih dokazih – Neobstoj – Kršitev pravice do izjave – Neobstoj
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/1530; uredbi Sveta št. 269/2014 in 2022/1529)
(Glej točke od 103 do 106.)
13. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Obseg nadzora – Vpis tožeče stranke na seznam, priložen izpodbijanemu sklepu, zaradi njenega statusa vodilnega poslovneža, vključenega v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka – Dokumenti, ki so dostopni javnosti – Dopustnost
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 115 do 120.)
14. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Obseg nadzora – Dokaz o utemeljenosti ukrepa – Obveznost pristojnega organa Unije, da v primeru izpodbijanja dokaže utemeljenost razlogov, sprejetih v zvezi z zadevnimi osebami ali subjekti – Napaka pri presoji – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 122 do 124, 147, od 149 do 151, 155, 157 in 160.)
15. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Merila za sprejetje omejevalnih ukrepov – Vodilni poslovneži, vključeni v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezane osebe – Pojem – Potreba po vzpostavitvi povezave med pridobljenimi koristmi in priključitvijo Krima ali destabilizacijo vzhoda Ukrajine – Neobstoj
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, člen 3(1)(g), 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke od 138 do 145.)
16. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev vodilnih poslovnežev, vključenih v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezanih oseb – Nesprejetje ukrepov Sveta o zamrznitvi sredstev proti drugim subjektom, ki so v enakem položaju – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, člen 3(1)(g), 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točko 148.)
17. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Področje uporabe – Vodilni poslovneži, vključeni v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezane osebe – Pojem – Osebe, ki so v preteklosti storile navedena dejanja, ne glede na to, da ni dokazov o trenutni vpletenosti ali sodelovanju pri takih dejanjih – Vključitev
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, člen 3(1)(g), 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točki 153 in 154.)
18. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Merila za sprejetje omejevalnih ukrepov – Vodilni poslovneži, vključeni v gospodarske sektorje, ki vladi Ruske federacije zagotavljajo znaten vir prihodka, in z njimi povezane osebe – Pojem gospodarskega sektorja, ki zagotavlja znaten vir prihodka
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, člen 3(1)(g), 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točko 156.)
19. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Obseg nadzora – Dokaz o utemeljenosti ukrepa – Obveznost pristojnega organa Unije, da v primeru izpodbijanja dokaže utemeljenost razlogov, sprejetih v zvezi z zadevnimi osebami ali subjekti – Obseg polja proste presoje navedenega pristojnega organa – Upoštevnost dokazov, predloženih v zvezi s prejšnjim vpisom, brez spremembe razlogov, položaja tožeče stranke ali razvoja razmer v Ukrajini – Spremembe položaja tožeče stranke – Neobstoj
(Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/1530; uredbi Sveta št. 269/2014 in 2022/1529)
(Glej točke 168, 169, 171, od 173 do 177 in od 183 do 185.)
20. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev nekaterih oseb in subjektov zaradi razmer v Ukrajini – Omejitev lastninske pravice in svobode gospodarske pobude – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 16 in 17; Sklep Sveta 2014/145/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma (SZVP) 2022/429 in (SZVP) 2022/1530; uredbe Sveta št. 269/2014, 2022/427 in 2022/1529)
(Glej točke 191, 192, od 195 do 200 in od 202 do 205.)
Povzetek
Po vojaški agresiji, ki jo je Ruska federacija (v nadaljevanju: Rusija) 24. februarja 2022 izvedla proti Ukrajini, je Svet Evropske unije 15. marca 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/429(1) in Uredbo 2022/427(2), s katerima je bilo ime tožeče stranke dodano na sezname oseb, subjektov in organov, ki jih je Svet sprejel od leta 2014(3) zaradi podpore dejanjem, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.
Svet je za tožečo stranko, poslovneža z ruskim državljanstvom, na podlagi člena 2(1)(d) in (g) Sklepa 2014/145 odredil zamrznitev sredstev in bančnih računov, ker kot velik delničar pomembnega ruskega konglomerata, ki je eden največjih ruskih davčnih zavezancev, velja za enega najvplivnejših ljudi v Rusiji, ki je povezan z ruskim predsednikom, ki naj bi ta konglomerat nagradil za njegovo lojalnost ruskim oblastem. Ti ukrepi so bili iz istih razlogov za tožečo stranko podaljšani s Sklepom (SZVP) 2022/1530(4) in Uredbo 2022/1529(5) z dne 14. septembra 2022.
Tožeča stranka je pri Splošnem sodišču Evropske unije vložila tožbo za razglasitev ničnosti aktov Sveta.
Splošno sodišče, ki je v celoti zavrnilo tožbo tožeče stranke za razglasitev ničnosti, je v okviru preučitve ugovora nezakonitosti odločilo zlasti o zakonitosti meril za vpis na seznam, ki jih je sprejel Svet in ki temeljijo zlasti na materialni in finančni podpori, ki jo je tožeča stranka namenila ruski vladi, in na koristi, ki jo ima v zameno, ter na njenem statusu vplivnega poslovneža, vključenega v gospodarske sektorje, ki ruski vladi zagotavljajo znaten vir prihodka.
Presoja Splošnega sodišča
Najprej, glede ugovora nezakonitosti, ki ga navaja tožeča stranka v zvezi s členom 1(d) in (g) Uredbe 2022/330(6) (v nadaljevanju: merilo (d) in merilo (g)), ki naj bi po mnenju tožeče stranke med drugim pomenil kršitev načela pravne varnosti in naj bi se opiral na merila, ki so neustrezna glede na cilje teh ukrepov, Splošno sodišče ugotavlja, da je iz njegovega besedila nedvoumno razvidno, da je navedeno merilo (d) ciljno in selektivno usmerjeno na osebe, ki – čeprav same po sebi niso povezane z destabilizacijo Ukrajine – zagotavljajo materialno ali finančno podporo ruskim nosilcem odločitev, odgovornim za to destabilizacijo, ali imajo korist od teh nosilcev odločitev. Poleg tega se s tem merilom ne zahteva, da imajo zadevne osebe ali subjekti osebno korist od priključitve Krima ali destabilizacije Ukrajine.
V zvezi z merilom (g) Splošno sodišče ugotavlja, da se njegovo besedilo dovolj jasno in natančno nanaša na vodilne poslovneže, vključene v sektorje, ki ruski vladi zagotavljajo znaten vir prihodka. Iz tega izhaja, da se zadevne osebe lahko štejejo za vplivne zaradi njihove pomembnosti v sektorju njihove dejavnosti in pomembnosti tega sektorja za rusko gospodarstvo. Poleg tega obstaja logična povezava med usmerjenostjo nanje in ciljem zadevnih omejevalnih ukrepov, ki je povečati pritisk na Rusijo in stroške ruskih dejanj, katerih cilj je spodkopavanje ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Splošno sodišče poudarja tudi, da navedena merila, kot se razlagajo glede na zakonodajni in zgodovinski okvir, v katerem so bila sprejeta, niso očitno neustrezna glede na cilj omejevalnih ukrepov in bistveni pomen ohranjanja miru. Zato je zavrnilo očitek kršitve načela pravne varnosti in očitek, s katerim se izpodbija potrebnost in ustreznost navedenih meril, ter posledično navedeni ugovor nezakonitosti.
Dalje, v zvezi z očitno napako pri presoji, ki jo očita tožeča stranka in ki temelji, prvič, na domnevnem pomanjkanju dokazne vrednosti dokazov, predloženih v podporo merilu (g), Splošno sodišče opozarja, da dejavnost sodišča Unije ureja načelo proste presoje dokazov. Slednje je treba oceniti z vidika njihove verodostojnosti tako, da se preveri verjetnost informacij, zlasti glede izvora dokumenta, okoliščin, v katerih je bil sestavljen, in njegovega naslovnika, ter ugotovi, ali se dokument na podlagi njegove vsebine lahko šteje za razumen in zanesljiv. Ker v tretjih državah ni preiskovalnih pooblastil, lahko ocena organov Unije temelji tudi na javno dostopnih virih informacij. V zvezi s tem je Splošno sodišče navedlo, da je zaradi konflikta, v katerega sta vpleteni Rusija in Ukrajina, lahko še posebej težko pridobiti dostop do primarnega vira določenih informacij in pridobiti pričanja oseb, ki so pripravljene biti identificirane, ter da lahko posledične težave pri preiskavi preprečijo predložitev natančnih dokazov in objektivnih informacij. Glede na te preudarke je Splošno sodišče v obravnavani zadevi sklenilo, da dokazne vrednosti dokumentov iz dokaznega spisa, ki jih je predložil Svet, ni mogoče zavrniti.
Drugič, v zvezi z drugim delom tožbenega razloga je Splošno sodišče po eni strani poudarilo, da je treba ta tožbeni razlog obravnavati kot zatrjevanje napačne presoje dejstev glede na merilo (g) in ne kot „očitno“ napako pri presoji teh dejstev, saj morajo sodišča Unije zagotoviti načeloma popoln nadzor zakonitosti vseh aktov Unije. Po drugi strani navaja, da mora biti sodni nadzor(7) učinkovit in temeljiti zlasti na preverjanju dejstev, navedenih v obrazložitvi zadevne odločitve. Poleg tega je treba presojo, ali so razlogi zoper zadevno osebo utemeljeni, opraviti s preučitvijo dokazov in informacij v kontekstu, v katerega so umeščeni. Svet tako zadosti dokaznemu bremenu, ki ga nosi, če sodišču Unije predloži sklenjen krog dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, s katerimi je mogoče dokazati obstoj zadostne povezave med zadevno osebo in režimom ali spornimi razmerami.
Na prvem mestu, kar zadeva prvoten vpis tožeče stranke na sezname na podlagi merila (g), je Splošno sodišče ugotovilo, da se pri tem merilu uporablja pojem „vodilni poslovneži“ v povezavi z „vključen[ostjo] v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka [ruski] vladi“, brez kakršnega koli drugega pogoja glede neposredne ali posredne povezave s to vlado. V zvezi s tem obstaja logična povezava med usmerjenostjo na to kategorijo oseb in ciljem zadevnih omejevalnih ukrepov, ki je povečati pritisk na Rusijo ter stroške njenih dejanj proti Ukrajini. Splošno sodišče je poudarilo, da bi bila nasprotna razlaga v nasprotju z merilom (g) in z zastavljenim ciljem. Glede na besedilo je treba zadevne osebe namreč šteti za vplivne zaradi njihove pomembnosti v sektorju njihove dejavnosti in pomembnosti tega sektorja za rusko gospodarstvo. V zvezi s ciljem zadevnih omejevalnih ukrepov je Splošno sodišče opozorilo, da ne gre za sankcioniranje določenih oseb ali subjektov zaradi njihovih povezav z razmerami v Ukrajini ali z rusko vlado, temveč za uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji, da bi se povečal pritisk nanjo in stroški njenih dejanj proti Ukrajini. Splošno sodišče je ugotovilo, da se z merilom (g) od Sveta ne zahteva, da dokaže obstoj tesnih povezav ali soodvisnosti z vlado Rusije, niti ni odvisno od tega, ali je tožeča stranka odgovorna za odločitve v zvezi z nadaljevanjem konflikta v Ukrajini ali od neposredne ali posredne povezave z destabilizacijo te države.
V zvezi s tem je Splošno sodišče ugotovilo, da Svet ni storil napake pri presoji, ker je tožečo stranko štel za vodilnega poslovneža, zlasti s tem, da jo je opisal kot „velikega delničarja konglomerata Alfa Group“, čeprav je prodala svoje delnice te družbe. Glede na merilo (g) se namreč pojem „vodilni poslovnež“ nanaša na dejstva, ki so tako pretekla kot tista, ki še trajajo, tako da se lahko razlogi za vpis tožeče stranke na seznam nanašajo na dejansko stanje, ki je obstajalo pred sprejetjem prvotnih aktov in se je spremenilo, ne da bi to nujno pomenilo zastarelost omejevalnih ukrepov, sprejetih v zvezi z njo na tej podlagi.
Na drugem mestu, kar zadeva ohranitev imena tožeče stranke na seznamih na podlagi istega merila, je Splošno sodišče pojasnilo, da mora Svet pri rednem pregledu omejevalnih ukrepov opraviti posodobljeno oceno stanja in ugotoviti vpliv predhodno sprejetih ukrepov na zadevne osebe glede na njihov cilj. Svet se lahko za utemeljitev ohranitve sklicuje na iste dokaze, ki so utemeljevali prvoten vpis na seznam, če so razlogi za vpis ostali nespremenjeni in se okoliščine niso spremenile tako, da bi ti dokazi postali zastareli. Splošno sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo, da domnevna odsvojitev delnic družbe ABH Holdings s strani tožeče stranke ni bila dokazana z dovolj prepričljivimi dokazi. Zato je Svet lahko upravičeno ocenil, da se individualni položaj tožeče stranke od njenega prvega vpisa na sporne sezname dejansko ni spremenil. Svet je torej ohranil zadevne omejevalne ukrepe, ne da bi storil napako pri presoji.
Nazadnje, kar zadeva kršitve načela sorazmernosti, lastninske pravice, svobode gospodarske pobude in pravice do opravljanja poklica, ki jih očita tožeča stranka, je Splošno sodišče ugotovilo, da nevšečnosti, ki jih je v zvezi s tem utrpela tožeča stranka, niso nesorazmerne glede na pomembnost cilja, ki se uresničuje z izpodbijanimi akti.
Splošno sodišče je zato tožbo v celoti zavrnilo.