Zadeva C‑20/12

Elodie Giersch in drugi

proti

État du Grand-Duché de Luxembourg

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Tribunal administratif (Luksemburg))

„Prosto gibanje oseb – Enako obravnavanje – Socialne ugodnosti – Uredba (EGS) št. 1612/68 – Člen 7(2) – Finančna pomoč za visokošolski študij – Pogoj prebivanja v državi članici, ki dodeli pomoč – Zavrnitev dodelitve pomoči študentom, državljanom Unije, ki ne prebivajo v zadevni državi članici, katerih oče ali mati, obmejni delavec, dela v navedeni državi članici – Posredna diskriminacija – Utemeljitev – Cilj povečati delež rezidentov, ki so visokošolsko izobraženi – Primernost – Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. junija 2013

Prosto gibanje oseb – Delavci – Enako obravnavanje – Socialne ugodnosti – Nacionalna zakonodaja, ki finančno pomoč za visokošolski študij pogojuje s prebivanjem na nacionalnem ozemlju – Zavrnitev dodelitve pomoči študentom, državljanom Unije, ki ne prebivajo na nacionalnem ozemlju, katerih oče ali mati pa je obmejni delavec – Posredna diskriminacija – Utemeljitev / Upravičenost – Povečanje deleža rezidentov, ki so visokošolsko izobraženi – Nesorazmernost te ureditve

(Uredba Sveta št. 1612/68, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/38/ES, člen 7(2))

Člen 7(2) Uredbe št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/38/ES, je treba razlagati tako, da načeloma nasprotuje zakonodaji države članice, ki za dodelitev finančne pomoči za visokošolski študij določa pogoj prebivališča študenta v tej državi članici in uvaja različno obravnavanje – ki pomeni posredno diskriminacijo – oseb, ki prebivajo v zadevni državi članici, in tistih, ki ne prebivajo v tej državi članici, so pa otroci obmejnih delavcev, ki opravljajo dejavnost v navedeni državi članici.

Čeprav je cilj povečati delež visokošolsko izobraženih rezidentov, da bi se spodbudil razvoj gospodarstva te države članice, legitimen cilj, ki lahko upraviči tako različno obravnavanje, in čeprav je pogoj prebivališča, kakršnega določa nacionalna zakonodaja iz postopka v glavni stvari, primeren za zagotovitev dosege navedenega cilja, tak pogoj vseeno presega to, kar je nujno potrebno za dosego tega cilja, saj onemogoča upoštevanje drugih dejavnikov, ki lahko predstavljajo dejansko stopnjo povezanosti med prosilcem za navedeno finančno pomoč in družbo ali trgom dela zadevne države članice, kot je dejstvo, da je eden od staršev, ki še naprej preživlja študenta, obmejni delavec, ki ima v tej državi članici trajnejšo zaposlitev in je tam že delal precejšnje obdobje.

(Glej točko 83 in izrek.)