SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 4. februarja 2021(*)
„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Uredba (ES) št. 1234/2007 – Mlečne kvote – Presežne dajatve – Mleko, namenjeno za proizvodnjo sirov z zaščiteno označbo porekla (ZOP) za izvoz v tretje države – Izključitev – Člen 32(a), člen 39(1) in (2)(a), člen 40(2) in člen 41(b) PDEU – Načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije – Veljavnost“
V zadevi C‑640/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija) z odločbo z dne 21. maja 2019, ki je na Sodišče prispela 28. avgusta 2019, v postopku
Azienda Agricola Ambrosi Nicola Giuseppe,
Azienda Agricola Castagna Giovanni,
Azienda Agricola Castellani Enio Nereo e Giuliano Ss,
Azienda Agricola De Fanti Maria Teresa,
Azienda Agricola Giacomazzi Vilmare,
Azienda Agricola Iseo di Lunardi Giampaolo e Silvano Ss,
Azienda Agricola Mastrolat di Mastrotto Franco e Luca Ss,
Azienda Agricola Righetti Michele e Damiano,
Azienda Agricola Scandola Stefano e Gianni,
Azienda Agricola Tadiello Roberto,
Azienda Agricola Turazza Mario,
Azienda Agricola Zuin Tiziano,
2 B Società Agricola Srl,
Azienda Agricola Fracasso Claudio,
Azienda Agricola Pozzan Mirko
proti
Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA),
Ministero delle Politiche agricole e forestali,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi L. Bay Larsen (poročevalec), predsednik senata, C. Toader, sodnica, in M. Safjan, sodnik,
generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi stališč, ki so jih predložili:
– za Azienda Agricola Ambrosi Nicola Giuseppe, Azienda Agricola Castagna Giovanni, Azienda Agricola Castellani Enio Nereo e Giuliano Ss, Azienda Agricola De Fanti Maria Teresa, Azienda Agricola Giacomazzi Vilmare, Azienda Agricola Iseo di Lunardi Giampaolo e Silvano Ss, Azienda Agricola Mastrolat di Mastrotto Franco e Luca Ss, Azienda Agricola Righetti Michele e Damiano, Azienda Agricola Scandola Stefano e Gianni, Azienda Agricola Tadiello Roberto, Azienda Agricola Turazza Mario, Azienda Agricola Zuin Tiziano in 2 B Società Agricola Srl F. Manzo in P. Romano, avvocati,
– za Azienda Agricola Pozzan Mirko E. Ermondi in M. Aldegheri, avvocatesse,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,
– za Evropsko komisijo D. Bianchi in F. Moro, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago in veljavnost členov od 1 do 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 856/84 z dne 31. marca 1984 o spremembi Uredbe (EGS) št. 804/68 o skupni ureditvi trga mleka in mlečnih proizvodov (UL 1984, L 90, str. 10), člena 1 in člena 2(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL 1992, L 405, str. 1), člena 1(1) in člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 391), členov 55, 64 in 65 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL 2007, L 299, str. 1) ter prilog k tem uredbam.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Azienda Agricola Ambrosi Nicola Giuseppe in več drugimi italijanskimi proizvajalci mleka (v nadaljevanju skupaj: zadevni proizvajalci) ter Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA) (agencija za dodeljevanje pomoči v kmetijskem sektorju, Italija) in Ministero delle Politiche agricole e forestali (ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko, Italija) (v nadaljevanju: ministrstvo) v zvezi s postopki za nadomestilo in izračun nacionalne proizvodnje zaradi določitve dodatnih dajatev za mleko in mlečne izdelke v obdobju trženja 2008/2009.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Iz prve in četrte uvodne izjave Uredbe št. 856/84 izhaja, da je zakonodajalec Unije zaradi dolgotrajnega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem v sektorju mleka s to uredbo uvedel sistem dodatne dajatve v tem sektorju, na podlagi katerega je bilo treba za količine mleka in/ali mlečnega ekvivalenta, ki so presegale referenčno količino, ki jo je bilo treba določiti, plačati dajatev.
4 31. marca 1984 je bila sprejeta Uredba Sveta (EGS) št. 857/84 o splošnih pravilih za uporabo dajatve iz člena 5c Uredbe (EGS) št. 804/68 v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL 1984, L 90, str. 13).
5 Sistem dodatne dajatve je bil večkrat podaljšan, med drugim z Uredbo št. 3950/92, ki je bila večkrat spremenjena.
6 Zadnjenavedena uredba je bila zlasti zaradi poenostavitve in jasnosti razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 1788/2003, ki je bila prav tako razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 1234/2007 z učinkom od 1. aprila 2008.
7 Uredba št. 1234/2007, ki je bila prav tako večkrat spremenjena, je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL 2013, L 347, str. 671). V skladu s členom 230(1)(a) Uredbe št. 1308/2013 pa so se za sistem omejevanja proizvodnje mleka do 31. marca 2015 še naprej uporabljali poglavje III naslova I dela II, člen 55 in člen 85 Uredbe št. 1234/2007 ter prilogi IX in X k tej uredbi.
8 Za spor o glavni stvari, ki se nanaša na tržno leto od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009, ratione temporis velja Uredba št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 248/2008 z dne 17. marca 2008 (UL 2008, L 76, str. 6) (v nadaljevanju: Uredba o enotni SUT), na podlagi katere so se – da bi se omogočila proizvodnja večjih količin mleka v Evropski uniji za zadostitev novim zahtevam trga po mlečnih proizvodih – od 1. aprila 2008 kvote vseh držav članic, navedenih v Prilogi IX k Uredbi št. 1234/2007, povečale za 2 %.
Uredba o enotni SUT
9 V uvodnih izjavah 36, 37, 51 in 105 Uredbe o enotni SUT je bilo navedeno:
„(36) Še vedno prevladuje osrednji namen sistema kvot za mleko, tj. zmanjšati nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu in iz tega nesorazmerja izhajajoče strukturne presežke ter na ta način doseči boljšo uravnoteženost trga. Zato je treba ohraniti uporabo dajatve za količine mleka, zbrane ali prodane za namene neposredne porabe nad določenim zajamčenim pragom. V skladu z namenom te uredbe je do določene mere potrebna zlasti terminološka uskladitev med shemama kvot za sladkor in mleko, ob tem pa je treba v celoti ohraniti njuno trenutno pravno stanje. […] Izraza ‚nacionalna referenčna količina‘ in ‚individualna referenčna količina‘ v Uredbi (ES) št. 1788/2003 bi bilo zato treba nadomestiti z izrazoma ‚nacionalna kvota‘ in ‚individualna kvota‘, pri čemer bi bilo treba ohraniti pravna pojma, ki ju določata opredelitvi.
(37) V bistvu bi morala biti shema kvot za mleko iz te uredbe oblikovana v skladu z Uredbo (ES) št. 1788/2003. […]
[…]
(51) Več pravnih instrumentov je bilo uvedenih za ureditev trženja in označevanje mleka, mlečnih izdelkov in maščob. Njihov cilj je izboljšati položaj mleka in mlečnih izdelkov na trgu na eni strani ter zagotoviti pošteno konkurenco med mazavimi mlečnimi in nemlečnimi maščobami na drugi strani, vse v korist proizvajalcev in potrošnikov. Cilj pravil iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 z dne 2. julija 1987 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 7, str. 247)], je varstvo potrošnikov in vzpostavitev pogojev konkurence med mlečnimi izdelki in konkurenčnimi izdelki na področju poimenovanja izdelkov, označevanja in oglaševanja, s katerimi bi se bilo mogoče izogniti izkrivljanju. […] V skladu s cilji te uredbe bi bilo treba ta pravila ohraniti.
[…]
(105) Ta uredba […] vključuje določbe iz naslednjih uredb:
– […]
– [Uredbe št. 1898/87],
– […]“
10 Člen 55 te uredbe je določal:
„1. Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:
(a) mleko in druge mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točkah (a) in (b) člena 65;
[…]
2. Če proizvajalec preseže ustrezno kvoto […], se za take količine plača presežno dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.
[…]“
11 Člen 65 navedene uredbe, v katerem so bile v bistvu povzete opredelitve pojmov iz člena 5 Uredbe št. 1788/2003, je določal:
„Za namene tega oddelka:
(a) ‚mleko‘ pomeni proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav;
(b) ‚drugi mlečni izdelki‘ pomeni kateri koli mlečni izdelek razen mleka, zlasti posneto mleko, smetano, maslo, jogurt in sir; kadar je potrebno, se ti pretvorijo v ‚mlečne ekvivalente‘ z uporabo koeficientov, ki jih določi Komisija;
(c) ‚proizvajalec‘ pomeni kmeta s kmetijskim gospodarstvom na geografskem ozemlju države članice, ki proizvaja in trži mleko ali se na to pripravlja v bližnji prihodnosti;
(d) ‚kmetijsko gospodarstvo‘ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe [Sveta (ES)] št. 1782/2003 [z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 269)];
(e) ‚odkupovalec‘ pomeni podjetje ali skupine, ki odkupuje mleko od proizvajalcev:
– da ga zbirajo, pakirajo, skladiščijo, hladijo ali predelujejo, vključno v okviru pogodbe,
– da ga prodajajo enemu ali več podjetjem, ki obdelujejo ali predelujejo mleko ali druge mlečne izdelke.
[…]
(f) ‚oddaja‘ pomeni vsako proizvajalčevo oddajo mleka, ki ne vključuje drugih mlečnih izdelkov, odkupovalcu, bodisi da prevoz opravi proizvajalec, odkupovalec, podjetje, ki predeluje ali obdeluje takšne izdelke, bodisi tretja stranka;
(g) ‚neposredna prodaja‘ pomeni kakršno koli prodajo ali prenos mleka neposredno potrošnikom ter kakršno koli prodajo ali prenos drugih mlečnih izdelkov s strani proizvajalca. […]
[…]“
12 Člen 66, od (1) do (3), te uredbe je določal:
„1. Nacionalne kvote za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov, trženih v sedmih zaporednih obdobjih dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu ,dvanajstmesečna obdobja‘), so določene v točki 1 Priloge IX.
2. Kvote iz odstavka 1 se razdelijo med proizvajalce skladno s členom 67, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo. Vsaka prekoračitev nacionalnih kvot se določi na nacionalni ravni v vsaki državi članici v skladu s tem oddelkom, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo.
3. Nacionalne kvote, navedene v točki 1 Priloge IX, se določijo brez poseganja v morebitni pregled v luči splošnih razmer na trgu in posebnih pogojev, ki obstajajo v določenih državah članicah.“
13 Člen 67(1) Uredbe o enotni SUT je določal:
„Individualna(-e) kvota(-e) proizvajalcev na dan 1. aprila 2008 bodo enake njihovi(-m) individualni(-m) referenčni(-m) količini(-am) na dan 31. marca 2008 brez poseganja v prenos, prodajo in pretvorbo kvote, ki začne veljati na dan 1. aprila 2008.“
14 Člen 68 te uredbe je določal:
„Države članice sprejmejo pravila, ki omogočajo, da se proizvajalcem dodelijo vse kvote ali del teh kvot iz nacionalne rezerve, kakor je predvideno v členu 71, na podlagi objektivnih meril, o katerih je treba obvestiti Komisijo.“
15 Člen 71(1) navedene uredbe je določal:
„Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo kot del nacionalnih kvot, določenih v Prilogi IX, zlasti za dodelitve, predvidene v členu 68. […]“
16 Člen 75 te uredbe, ki se nanaša na posebne ukrepe za prenos kvot, je v odstavku 2 določal, da se ukrepi iz odstavka 1 lahko izvajajo na nacionalni ravni, na ustrezni teritorialni ravni ali na določenih zbiralnih območjih.
17 Člen 78(1), prvi pododstavek, Uredbe o enotni SUT je določal:
„Za mleko in druge mlečne izdelke, ki se dajejo na trg in presegajo nacionalno kvoto, kakor je določena v skladu s pododdelkom II, se plača presežna dajatev.“
18 Člen 114(1) te uredbe je določal:
„Živila se lahko dajejo na trg kot mleko in mlečni izdelki, samo če ustrezajo opredelitvam in označbam iz Priloge XII.“
19 Člen 201 navedene uredbe je določal:
„1. Ob upoštevanju odstavka 3 se razveljavijo naslednje uredbe:
[…]
(b) uredbe […] št. 1788/2003 […] s 1. aprilom 2008;
(c) uredbe […] št. 1898/87 […] s 1. julijem 2008;
[…]
3. Razveljavitev uredb iz odstavka 1 ne posega v:
(a) ohranitev veljavnosti aktov Skupnosti, sprejetih na podlagi teh uredb, in
(b) nadaljevanje veljavnosti sprememb na podlagi teh uredb ali drugih aktov prava Skupnosti, ki jih ta uredba ne razveljavlja.“
20 V skladu s členom 204(2)(g) iste uredbe se ta uporablja za sistem omejevanja proizvodnje mleka, ki je vzpostavljen v poglavju III naslova I dela II, od 1. aprila 2008.
21 V točki 1 Priloge IX k Uredbi o enotni SUT, v kateri so bile navedene mlečne kvote, dodeljene vsaki državi članici, je bilo Italijanski republiki iz tega naslova dodeljenih 10.740.661,200 tone.
22 V prilogi XII k tej uredbi, naslovljeni „Opredelitve pojmov in označevanje v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki iz člena 114(1)“, je bilo določeno:
„[…]
II. Uporaba izraza ‚mleko‘
1. Izraz ‚mleko‘ pomeni izključno običajni izloček prsnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami brez kakršnega koli dodajanja ali odvzemanja.
Vendar se izraz ‚mleko‘ lahko uporabi:
(a) za mleko, ki je obdelano tako, da se njegova sestava ne spremeni, ali za mleko, katerega vsebnost maščobe je standardizirana v skladu s členom 114(2) v povezavi s Prilogo XIII;
(b) v povezavi z besedo ali besedami, ki poimenujejo vrsto, razred, izvor in/ali predvideno uporabo takega mleka ali za opis fizične obdelave ali spreminjanja sestave mleka, pod pogojem, da je sprememba omejena na dodajanje in/ali odvzem naravnih sestavin mleka.
2. Za namen te priloge ‚mlečni izdelki‘ pomenijo izdelke, pridobljene izključno iz mleka, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomeščanje katere koli sestavine mleka.
Izključno za mlečne izdelke se pridržijo:
(a) naslednje oznake:
[…]
(viii) sir,
[…]
(b) oznake ali imena v smislu člena 5 Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 5, str. 75)], ki se dejansko uporabljajo za mlečne izdelke.
3. Izraz ‚mleko‘ in oznake, ki se uporabljajo za mlečne izdelke, se lahko uporabijo tudi v povezavi z besedo ali besedami, ki označujejo sestavljene izdelke, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen, da bi nadomestil, katero koli sestavino mleka in pri katerih je mleko ali mlečni izdelek bistveni del tako glede kakovosti kot značilnosti proizvoda.
4. Navede se poreklo mleka in mlečnih izdelkov, ki jih določi Komisija, če mleko ni kravje.“
Uredba (ES) št. 510/2006
23 V uvodni izjavi 2 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 206 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL 2006, L 93, str. 12) je bilo navedeno:
„Treba bi bilo spodbujati raznolikost kmetijske proizvodnje, da se na trgih doseže boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Spodbujanje proizvodov, ki imajo določene značilnosti, lahko zelo koristi gospodarstvu na podeželju, zlasti na področjih z omejenimi možnostmi ali na odmaknjenih območjih, tako da na eni strani zagotavlja izboljšanje prihodkov kmetov in na drugi strani ohranjanje podeželskega prebivalstva na teh območjih.“
24 Člen 13(1) te uredbe, katerega besedilo je enako kot besedilo člena 13(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in navedb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 13, str. 4), je določal zaščito „registriran[ih] imen[…].“
25 Z Uredbo št. 510/2006, ki je v skladu s svojim členom 20, prvi odstavek, začela veljati 31. marca 2006, je bila razveljavljena Uredba št. 2081/92.
Le règlement (CE) n° 248/2008
26 V uvodnih izjavah 3, 4 in 5 Uredbe št. 248/2008 je bilo navedeno:
„(3) Svet je zahteval, da Komisija izdela poročilo o možnostih na trgu, potem ko se reforme 2003 skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi proizvodi v celoti izvedejo, da se oceni ustreznost dodelitve dodatnih kvot.
(4) Poročilo je bilo pripravljeno in iz njega se sklepa, da sedanji položaj trga Skupnosti in svetovnega trga ter njun predvideni položaj v obdobju do leta 2014 upravičuje dodatno povečanje kvot za 2 %, da se omogoči proizvodnja večjih količin mleka v Skupnosti za zadostitev novim zahtevam trga po mlečnih proizvodih.
(5) Zato je ustrezno, da se od 1. aprila 2008 za 2 % povečajo kvote vseh držav članic, kot je prikazano v Prilogi IX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.“
Italijansko pravo
Uredba-zakon št. 49/2003
27 Člen 2, od (1) do (2a), decreto-legge n. 49 recante riforma della normativa in tema di applicazione del latte di applicazione del latte e dei botti latotti -caseari (uredba-zakon št. 49 o reformi ureditve uporabe dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov) z dne 28. marca 2003, ki je bila s spremembami potrjena v zakon št. 119 z dne 30. maja 2003 (GURI št. 124 z dne 30. maja 2003, v nadaljevanju: uredba-zakon št. 49/2003), določa:
„1. Od prvega obdobja uporabe te uredbe so individualne referenčne količine – razdeljene med oddajo in neposredno prodajo – določene z vsoto kvot A in B, določenih v členu 2 zakona št. 468 z dne 26. novembra 1992, ob upoštevanju znižanj na podlagi uredbe-zakona št. 727 z dne 23. decembra 1994 […] in dodatnih dodelitev na podlagi člena 1(21) uredbe-zakona št. 43 z dne 1. marca 1999 […].
2. Pri agenciji AGEA […] se ustanovi javni register kvot, v katerega se za vsakega proizvajalca vpišejo individualne referenčne količine, razdeljene med oddajo in neposredno prodajo.
2a. Pred začetkom vsakega obdobja trženja dežele in avtonomne pokrajine posodobijo in določijo individualno referenčno količino za vsakega proizvajalca […].“
Zakon št. 468/1992
28 Člen 2(2) in (3) legge n. 468 – Misure urgenti nel settore lattiero-caseario (zakon št. 468 o nujnih ukrepih v sektorju mleka in mlečnih izdelkov) z dne 26. novembra 1992 (GURI št. 286 z dne 4. decembra 1992) (v nadaljevanju: zakon št. 468/1992) je določal:
„2. Za proizvajalce, ki so člani združenj iz Unione nazionale fra le associazioni di produttori di latte bovine (Unalat) (nacionalna zveza združenj proizvajalcev kravjega mleka), in za člane Associazione produttori latte (Azoolat) (združenje proizvajalcev mleka) so kvote za oddajo in neposredno prodajo razdeljene na dva ločena dela:
(a) Kvota A, ki je enaka proizvodni zmogljivosti, dodeljeni za obdobje 1991/1992, in ki ustreza količini proizvoda, ki so jo proizvajalci dali na trg v obdobju 1988/1989. Za proizvajalce, katerih proizvodnjo so v obdobju 1988/1989 prizadeli dogodki iz člena 3(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 857/84, se upošteva količina proizvoda, ki je bila na trg dana v obdobju od 1985/1986 do 1987/1988.
(b) Kvota B, ki je enaka pozitivni razliki v količini, ki so jo proizvajalci, navedeni v točki (a), dali na trg v obdobju 1991/1992 v primerjavi z obdobjem 1988/1989. Proizvajalcem, ki so poslali izjavo iz člena 2 [uredbe ministra za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 30. septembra 1985], objavljene v GURI št. 237 z dne 8. oktobra 1985, in za katere ne veljajo določbe iz točke (a), se dodeli kvota B, ki je enaka količini proizvoda, ki je bila na trg dana v obdobju 1991/1992.
3. Proizvajalcem, ki niso člani nobenega združenja, se dodelijo kvote, navedene v prilogah k uredbi ministra za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 26. maja 1992, objavljeni v rednem dodatku h GURI št. 130 z dne 4. junija 1992, in v poznejših dodatkih k navedenim prilogam, iz naslova kvote A. Količine, ki se dodelijo, ne smejo biti višje od količin, ki so bile dejansko proizvedene in dane na trg v obdobjih 1990/1991 ali 1991/1992, razen če je proizvajalec prenehal opravljati svojo dejavnost pred obdobjem 1990/1991, ne da bi prejel kakršno koli nadomestilo za opustitev proizvodnje mleka ali za zakol. […]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
29 Agencija AGEA je za obdobje trženja mleka in mlečnih izdelkov 2008/2009 vsakemu od zadevnih italijanskih proizvajalcev poslala obvestila o postopkih za nadomestilo in izračun nacionalne proizvodnje zaradi določitve dodatnih dajatev, ki bi jih ti morali plačati.
30 Ti proizvajalci so vložili tožbo za razglasitev ničnosti plačilih nalogov, izdanih zoper njih, in vseh dopisov agencije AGEA ali ministrstva, ki naj bi bili povezani s temi nalogi.
31 Trdijo, da so ti akti nezakoniti, predvsem zaradi nespoštovanja prava Unije. V podporo svojim trditvam se sklicujejo med drugim na nezanesljivost podatkov, ki omogočajo določitev ravni nacionalne proizvodnje v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Zato menijo, da bi bilo treba količine mleka, ki so namenjene za proizvodnjo sirov z zaščiteno označbo porekla (ZOP) za izvoz v tretje države, izključiti iz izračuna skupne zajamčene količine, dodeljene državam članicam.
32 Predložitveno sodišče meni, da se potreba po varstvu ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po mleku in mlečnih izdelkih na področju mlečnih kvot nanaša le na notranji trg Unije. Zato naj se mleko, namenjeno proizvodnji mlečnih izdelkov z ZOP za izvoz iz Unije, ne bi smelo upoštevati pri izračunu mlečnih kvot in nacionalnih referenčnih količin, zaradi česar naj bi se dodatna dajatev morala nanašati le na količine kravjega mleka ali drugih mlečnih izdelkov, ki se v dvanajstmesečnem obdobju tržijo samo na trgu Unije.
33 Taka razlaga naj bi izhajala iz Uredbe št. 856/84, katere pravila so bila povzeta v uredbah, ki so jo nasledile, in ki se nanaša le na „trg mlečnih proizvodov v Skupnosti“, in iz uvodne izjave 51 Uredbe o enotni SUT, ki se ne nanaša izrecno na proizvodnjo in trženje proizvodov, namenjenih za izvoz iz Unije. Poleg tega naj sodba z dne 25. marca 2004, Azienda Agricola Ettore Ribaldi in drugi (C‑480/00, C‑482/00, C‑484/00, od C‑489/00 do C‑491/00 in od C‑497/00 do C‑499/00, EU:C:2004:179), ne bi omajala take razlage navedenih uredb.
34 Navedeno sodišče v zvezi s tem opozarja na edinstveno naravo proizvodov z ZOP. Mleko, ki se uporablja za proizvodnjo takih izdelkov, naj bi imelo posebne značilnosti, saj naj bi morali tako njegova proizvodnja kot uporaba ostati znotraj območja ZOP. Prav tako naj to mleko ne bi imelo niti lastnega trga niti uporabnikov, razen obratov, ki proizvajajo te proizvode. Poleg tega, kadar je končni proizvod namenjen izvozu iz Unije in če se dejansko izvozi, naj ne bi mogel vplivati na razmerje med povpraševanjem in ponudbo mlečnih izdelkov na notranjih trgih držav članic.
35 Zato naj bi upoštevanje količin mleka, ki so bile potrebne za proizvodnjo mlečnih proizvodov, namenjenih za izvoz v tretje države, pri določitvi količin mleka, ki se dodelijo vsaki državi članici, povzročilo, da bi bile dodeljene nacionalne referenčne količine in posledično individualne referenčne količine nezanesljive. Poleg tega naj bi to, da se za količine mleka, ki so potrebne za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, uporabi isti sistem mlečnih kvot kot za količine mleka, namenjene za prodajo znotraj Unije, povzročilo enako obravnavanje različnih položajev.
36 Zato se predložitveno sodišče sprašuje o skladnosti nacionalne ureditve, ki v izračun nacionalnih kvot vključuje količine mleka, namenjene za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, z upoštevnimi določbami uredb, s katerimi so bile uvedene dodatne dajatve v sektorju mleka.
37 Podredno se to sodišče sprašuje o veljavnosti takega sistema mlečnih kvot glede na cilje zaščite ZOP, člen 32(a), člen 39(1) in (2)(a), člen 40(2) in člen 41(b) PDEU ter načela pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj, sorazmernosti, prepovedi diskriminacije in svobode gospodarske pobude.
38 V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člene 1, 2 in 3 [Uredbe št. 856/84], člen 1 in člen 2(1) [Uredbe št. 3950/92], člen 1(1) in člen 5 [Uredbe št. 1788/2003] ter člene 55, 64 in 65 [Uredbe o enotni SUT] s prilogami, ki se nanašajo na varstvo ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo mleka in mlečnih izdelkov na trgu [Unije], razlagati tako, da iz izračuna ‚mlečnih kvot‘ izključujejo proizvodnjo za izvoz sirov ZOP v države zunaj EU, v skladu s cilji varstva, določenimi za te proizvode v členu 13 [Uredbe št. 2081/92], kot je bila potrjena s členoma 4 in 13 Uredbe 510/2006 in Uredbo [(EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL 2012, L 343, str. 1)], ob uporabi načel iz členov 32 […], 39 […], 40 […] in 41 […] PDEU?
2. V primeru pritrdilnega odgovora: ali ta ureditev, razložena na ta način, nasprotuje temu, da bi se v individualne referenčne količine vključile mlečne kvote, namenjene proizvodnji sirov ZOP, namenjenih izvozu iz Evropske unije, kot izhaja iz člena 2 [uredbe-zakona št. 49/2003] in člena 2 [zakona št. 468/1992) v delu, v katerem se sklicuje na prej navedeni člen 2 uredbe‑zakona št. 49/2003?
3. Podredno, če bi se štelo, da taka razlaga ni pravilna: ali so členi 1, 2 in 3 [Uredbe št. 856/84], člen 1 in člen 2(1) [Uredbe št. 3950/92], člen 1(1) in člen 5 [Uredbe št. 1788/2003], in členi 55, 64 in 65 [Uredbe o enotni SUT] s prilogami (in italijanskimi nacionalnimi predpisi o prenosu iz člena 2 [uredbe-zakona št. 49/2003] in člena 2 [zakona št. 468/1992] v delu, v katerem se sklicuje na prej navedeni člen 2 uredbe‑zakona št. 49/2003), ki količino mleka, ki se uporablja za proizvodnjo sirov ZOP, ki se izvažajo ali so namenjeni na trge tretjih držav in v obsegu navedenega izvoza, vključujejo v izračun količine, dodeljene državam članicam, in je ne izključujejo, v nasprotju s cilji varstva iz [Uredbe št. 2081/92], ki varuje proizvodnjo ZOP, zlasti njenega člena 13, kot je bil potrjen z [Uredbo št. 510/2006] in Uredbo št. 1151/2012, tudi z vidika namenov varstva iz člena 4 te uredbe, in so v nasprotju tudi s členi 32 […], 39 […], 40 […] in 41 […] PDEU in z načeli pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj, sorazmernosti in nediskriminacije ter svobode gospodarske pobude za namene izvoza iz EU?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
39 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člene 55, 65 in 78 Uredbe o enotni SUT razlagati tako, da iz izračuna nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov ter presežnih dajatev izključujejo količine mleka, namenjene za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države.
40 V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 65(a) in (b) te uredbe ne opredeljuje „mleka“ in „drugih mlečnih izdelkov“ glede na njihovo uporabo za proizvodnjo nekaterih predelanih proizvodov, kot so siri z ZOP.
41 Poleg tega se na eni strani na podlagi člena 55(1)(a) navedene uredbe sistem kvot uporablja za mleko in mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točkah (a) in (b) člena 65 te uredbe, pri čemer je ta sistem kvot določen v členih od 66 do 78 iste uredbe. Na drugi strani, kot določa člen 55(2) Uredbe o enotni SUT, kadar proizvajalec preseže ustrezno kvoto, se za take količine plača presežna dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III te uredbe.
42 V teh okoliščinah je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pri razlagi teh določb upoštevati ne le njihovo besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del so (glej po analogiji sodbo z dne 11. septembra 2019, Lexitor, C‑383/18, EU:C:2019:702, točka 26).
43 Vendar je treba ugotoviti, da niti določbe, ki se nanašajo na sistem mlečnih kvot, niti določbe, ki se nanašajo na sistem dajatev za količine mleka in mlečnih izdelkov, ki se tržijo poleg teh kvot, ne vsebujejo posebnih pravil glede količin mleka, ki so namenjene za proizvodnjo drugih mlečnih izdelkov z ZOP za izvoz v tretje države. Natančneje, te določbe navedenih sistemov ne določajo glede na označevanje, ki ga je mogoče pripisati tem mlečnim proizvodom, in glede na njihov končni namembni kraj.
44 To ugotovitev potrjujeta namen Uredbe o enotni SUT, kot izhaja zlasti iz njene uvodne izjave 36, ter sistem dajatev – ki se uporabljajo za količine mleka, ki presegajo referenčno količino – ki je bil uveden z Uredbo št. 856/84 in večkrat podaljšan. Namen te uredbe je zmanjšati nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu in iz tega nesorazmerja izhajajoče strukturne presežke, da bi se na ta način dosegla boljša uravnoteženost tega trga. Zakonodajalec Unije je namreč v okviru sistema mlečnih kvot in sistema presežnih dajatev želel obvladovati rast celotne proizvodnje mleka v Uniji, in to ne glede na prodajne trge teh proizvodov.
45 Cilj zakonodajalca Unije je – kot sta v pisnih stališčih poudarili italijanska vlada in Komisija – izrecno razviden iz pete uvodne izjave Uredbe št. 856/84, v skladu s katero je bila skupna zajamčena količina za Skupnost določena ob upoštevanju tako ravni domače potrošnje kot izvoznih možnosti.
46 Poleg tega se je zakonodajalec Unije, kot je razvidno tudi iz uvodne izjave 4 Uredbe št. 248/2008, za utemeljitev dodatnega povečanja mlečnih kvot, dodeljenih vsaki državi članici, za 2 % z namenom, da se omogoči proizvodnja večjih količin mleka v Uniji za zadostitev novim zahtevam trga po mlečnih proizvodih, oprl na poročilo Komisije o možnostih na trgih, ki se je nanašalo tako na razmere na trgu Unije kot na „svetovnem“ trgu.
47 Nazadnje je treba ugotoviti, da se pri razlagi, ki jo predlagajo tožeče stranke v postopku v glavni stvari – v skladu s katero je treba količine mleka, namenjene za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, izključiti iz izračuna nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov ter presežnih dajatev – domneva, da je mleko, ki ga proizvajalci dobavijo predelovalcem in je namenjeno proizvodnji sirov z ZOP za izvoz v tretje države, natančno določljivo in sledljivo na ravni vsakega proizvajalca. Vendar kot poudarjata italijanska vlada in Komisija, pravo Unije za uporabo sistema mlečnih kvot in sistema presežnih dajatev proizvajalcem mleka ne nalaga, naj poskrbijo za sledljivost glede na to, ali je mleko namenjeno proizvodnji sirov z ZOP za izvoz v tretje države.
48 Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člene 55, 65 in 78 Uredbe o enotni SUT razlagati tako, da iz izračuna nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov ter presežnih dajatev ne izključujejo količin mleka, namenjenih za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države.
Drugo vprašanje
49 Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.
Tretje vprašanje
50 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem Sodišče v bistvu prosi, naj presodi o veljavnosti členov 55, 65 in 78 Uredbe o enotni SUT v delu, v katerem iz izračuna nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov ter presežnih dajatev ne izključujejo količin mleka, ki so namenjene za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, ob upoštevanju ciljev zaščite ZOP, kot izhajajo iz člena 13 Uredbe št. 510/2006, in ob upoštevanju člena 32(a), člena 39(1), člena 39(2)(a), člena 40(2) in člena 41(b) PDEU ter načel pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj, sorazmernosti, prepovedi diskriminacije in svobode gospodarske pobude.
51 Najprej, v zvezi z vprašanji predložitvenega sodišča glede skladnosti členov 55, 65 in 78 Uredbe o enotni SUT s cilji zaščite proizvodov ZOP, kot izhajajo zlasti iz člena 13 Uredbe št. 510/2006, je treba na eni strani ugotoviti, da imajo sistem mlečnih kvot in predpisi o ZOP skupne cilje, kot je zlasti doseganje boljšega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Čeprav sredstva, uporabljena v ta namen, niso popolnoma enaka, je zlasti iz uvodne izjave 36 Uredbe o enotni SUT in uvodne izjave 2 Uredbe št. 510/2006 razvidno, da pa si tudi ne nasprotujejo.
52 Spomniti je namreč treba, da – kot je Sodišče razsodilo v točki 36 sodbe z dne 17. oktobra 2019, Caseificio Cirigliana in drugi (C‑569/18, EU:C:2019:873) – predpisi, ki veljajo za ZOP, varujejo imetnike teh pravic pred neupravičeno uporabo označb s strani tretjih oseb, ki se želijo okoristiti z ugledom, ki so si ga ustvarile navedene označbe porekla.
53 Ti predpisi so tako sredstvo za ovrednotenje kakovosti proizvoda po vnaprej določenih merilih. Sistem mlečnih kvot vključuje določbe, ki vplivajo na količino proizvodnje.
54 Na drugi strani, predložitveno sodišče se v utemeljitev razlogov za izključitev proizvodnje mleka, ki se uporablja za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, iz izračuna navedenih kvot sklicuje na Uredbo št. 1898/87, določbe katere so bile z Uredbo o enotni SUT razveljavljene s 1. julijem 2008 na podlagi njenega člena 201(1)(c) in v to uredbo vključene, kakor je razvidno tudi iz njene uvodne izjave 105.
55 V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu s členom 114(1) Uredbe o enotni SUT živila lahko dajejo na trg kot mleko in mlečni izdelki, samo če ustrezajo opredelitvam in označbam iz Priloge XII k tej uredbi, ki se nanaša na opredelitve pojmov in označevanje v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki iz te določbe.
56 Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako, da določa izključitev količin mleka, ki so namenjene za proizvodnjo izdelkov z ZOP za izvoz v tretje države. Ta pravila o zaščiti poimenovanj za mleko in mlečne proizvode so bila namreč namenjena zaščititi teh poimenovanj glede na njihovo naravno sestavo zaradi interesov proizvajalcev in potrošnikov (glej v tem smislu sodbo z dne 16. decembra 1999, UDL, C‑101/98, EU:C:1999:615, točki 15 in 32) in nikakor niso upoštevna za razlago področja uporabe sistema mlečnih kvot, saj so, kot je razvidno iz uvodne izjave 51 navedene uredbe, spadala med ukrepe za ureditev trženja in označevanje mleka, mlečnih izdelkov in maščob.
57 Iz tega sledi, da cilji, povezani z zaščito ZOP, kot izhajajo iz člena 13 Uredbe št. 510/2006, ne zahtevajo, da se količine mleka, namenjene za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, izključijo iz izračuna nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov, določenih v Uredbi o enotni SUP.
58 V zvezi z vprašanji predložitvenega sodišča glede skladnosti sistema mlečnih kvot in sistema presežnih dajatev, kot izhajata iz členov 55, 65 in 78 Uredbe o enotni SUT, s členi PDEU, ki jih je navedlo predložitveno sodišče in ki so navedeni v točki 50 te sodbe, je treba opozoriti, da ima zakonodajalec Unije na področju skupne kmetijske politike široko diskrecijsko pravico, ki ustreza političnim odgovornostim, ki so mu podeljene s členi od 40 do 43 PDEU (sodba z dne 14. maja 2009, Azienda Agricola Disarò Antonio in drugi, C‑34/08, EU:C:2009:304, točka 44).
59 V tem okviru se vprašanja predložitvenega sodišča nanašajo na to, ali sistem mlečnih kvot in sistem presežnih dajatev, kot sta razložena v točki 48 te sodbe, morebiti kršita cilje, določene v členu 32(a) PDEU. To sodišče se namreč sprašuje o združljivosti takih sistemov s ciljem spodbujanja trgovine med državami članicami in tretjimi državami, ki izhaja iz te določbe PDEU.
60 V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav Komisija v skladu s členom 32(a) PDEU pri izvajanju nalog, ki so ji zaupane na podlagi poglavja 1 iz naslova II tretjega dela PDEU, naslovljenega „Carinska unija“, upošteva potrebo po spodbujanju trgovine med državami članicami in tretjimi državami, iz predložitvene odločbe ni razvidno, da pri sprejetju sistema mlečnih kvot niso bili upoštevani razlogi za spodbujanje trgovine med državami članicami in tretjimi državami.
61 Tudi če bi člen 32(a) PDEU zakonodajalcu Unije nalagal izključitev količin mleka, namenjenih za proizvodnjo mlečnih izdelkov z ZOP za izvoz v tretje države, pa glede na široko polje proste presoje, ki ga ima zakonodajalec Unije na področju skupne kmetijske politike, nikakor ni mogoče šteti, da je s tem, da tega mleka ni izključil iz izračuna kvot in presežnih dajatev, prekoračil polje proste presoje, ki mu je podeljeno za izvajanje te politike.
62 V zvezi z morebitno kršitvijo ciljev iz člena PDEU je treba opozoriti, da morajo institucije Unije, kot je razvidno iz sodne prakse Sodišča, zagotavljati stalno usklajevanje morebitnih nasprotovanj med temi ločeno obravnavanimi cilji in po potrebi dati enemu ali drugemu med njimi začasno prednost, če to zahtevajo dejstva oziroma ekonomske okoliščine, na podlagi katerih institucije sprejemajo svoje odločitve (sodba z dne 14. maja 2009, Azienda Agricola Disarò Antonio in drugi, C‑34/08, EU:C:2009:304, točka 45, in sklep z dne 3. decembra 2019, Fruits de Ponent/Komisija, C‑183/19 P, neobjavljen, EU:C:2019:1039, točka 25).
63 Vendar, prvič, kot je Sodišče razsodilo v zvezi z Uredbo št. 1788/2003, Svet s tem, da je dal začasno prednost cilju stabilizacije trgov, ni prekoračil svoje diskrecijske pravice (sodba z dne 14. maja 2009, Azienda Agricola Disarò Antonio in drugi, C‑34/08, EU:C:2009:304, točka 51).
64 Poleg tega je namen sistema dajatev vzpostavitev ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na trgu mleka, za katerega so značilni strukturni presežki, z omejitvijo proizvodnje mleka in torej spada v okvir ciljev racionalnega razvoja proizvodnje mleka in – s tem ko prispeva k stabilizaciji zaslužka zadevnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom – v okvir cilja zagotovitve primerne življenjske ravni teh oseb (glej zlasti sodbo z dne 14. maja 2009, Azienda Agricola Disarò Antonio in drugi, C‑34/08, EU:C:2009:304, točki 52 in 53).
65 Enako velja za Uredbo o enotni SUT. Zlasti iz uvodnih izjav 36 in 37 te uredbe je namreč razvidno, da ta uredba pomeni nadaljevanje zastavljenih ciljev in sredstev, ki so bila za njihovo doseganje vzpostavljena z Uredbo št. 1788/2003.
66 Drugič, glede tega, da naj Svet pri vzpostavitvi sistema mlečnih kvot in sistema presežnih dajatev v nasprotju s členom 39(2)(a) PDEU ne bi upošteval posebnih značilnosti proizvodnje mleka, ki se uporablja za proizvodnjo sirov z ZOP, čeprav so ZOP tesno povezane z določenim geografskim območjem, je treba opozoriti, da ta določba nalaga obveznost, da se pri oblikovanju skupne kmetijske politike in posebnih metod za njeno izvajanje med drugim upošteva „posebna narava kmetijske dejavnosti, ki je posledica socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med različnimi kmetijskimi regijami“. Vendar ni mogoče šteti, da posebnosti ZOP spadajo med navedena strukturna in naravna neskladja med različnimi kmetijskimi regijami iz navedene določbe, saj se te posebnosti med drugim nanašajo na odločitev zakonodajalca Unije, da z ovrednotenjem porekla proizvodov spodbudi raznolikost kmetijske proizvodnje.
67 Nasprotno, Uredba o enotni SUT vsebuje določbe – ki zagotavljajo določeno prožnost, ki med drugim omogoča upoštevanje strukturnih in naravnih neskladij med različnimi kmetijskimi regijami – kot so pregled nacionalnih kvot ob upoštevanju splošnih razmer na trgu in posebnih pogojev, ki obstajajo v določenih državah članicah, kot to izhaja iz člena 66(3) te uredbe, ali možnost, da se proizvajalcem dodelijo vse kvote ali del kvot iz nacionalne rezerve, kot to izhaja iz člena 68 navedene uredbe, ali celo možnost držav članic, da določijo posebne ukrepe za prenos kvot na nacionalni ravni, na ustrezni teritorialni ravni ali na določenih zbiralnih območjih, kot je določeno v členu 75 te uredbe.
68 Ker proizvajalci sirov z ZOP niso v položaju, ki bi bil primerljiv s položajem drugih proizvajalcev sirov, prav tako ni mogoče šteti, da se z vključitvijo količin mleka, namenjenih za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, v izračun nacionalnih kvot in dajatev za količine, ki se tržijo poleg teh kvot, kršijo omejitve iz člena 40(2) PDEU.
69 V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko v skladu s to določbo skupna ureditev kmetijskih trgov vključuje vse ukrepe, ki so nujni za doseganje ciljev iz člena 39 PDEU, ter mora izključevati vsakršno diskriminacijo med proizvajalci in potrošniki v Uniji.
70 V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo prepovedi diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena (sodba z dne 14. maja 2009, Azienda Agricola Disarò Antonio in drugi, C‑34/08, EU:C:2009:304, točka 67).
71 Kot je v pisnem stališču navedla italijanska vlada, dejstvo, da se sir z ZOP lahko prodaja na trgu mlečnih izdelkov zunaj Unije, ne omogoča, da bi se ta sir zgolj iz tega razloga razlikoval od drugih mlečnih izdelkov.
72 Vsekakor je Sodišče razsodilo, da tudi ob predpostavki, da Uredba št. 1788/2003, ki se uporablja brez razlikovanja za vse imetnike referenčnih količin, uvaja različno obravnavanje proizvodnje mleka, namenjene proizvodnji izdelkov z ZOP, in proizvodnje mleka, namenjene proizvodnji drugih mlečnih izdelkov, ter zato bolj prizadene nekatere proizvajalce, tako različno obravnavanje ne pomeni diskriminacije, ker ukrep, ki ga uvaja in je sprejet v okviru skupne ureditve trga, ki ima drugačne učinke za nekatere proizvajalce zaradi posebnosti njihove proizvodnje, temelji na objektivnih merilih, ki so prilagojena potrebam splošnega delovanja skupne ureditve trga. To velja tudi za sistem mlečnih kvot in sistem presežnih dajatev, ki sta urejena tako, da so individualne referenčne količine določene na taki ravni, da njihova vsota ne presega skupne količine, ki je zagotovljena vsaki državi članici (glej v tem smislu sodbo z dne 14. maja 2009, Azienda Agricola Disarò Antonio in drugi, C‑34/08, EU:C:2009:304, točka 69).
73 Iz tega sledi, da ni mogoče šteti, da je vključitev količin mleka, namenjenih za proizvodnjo sirov z ZOP za izvoz v tretje države, v proizvodnjo, za katero veljata ta sistema, v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije.
74 V zvezi z morebitno kršitvijo člena 41(b) PDEU je treba opozoriti, da se v skladu s to določbo za to, da bi se omogočilo doseganje ciljev iz člena 39 PDEU, lahko v okviru skupne kmetijske politike določijo skupni ukrepi za pospeševanje porabe nekaterih proizvodov. Ta določba pa ne vsebuje obveznosti, ki bi bile kot take naložene institucijam Unije.
75 Prav tako ni mogoče šteti, da ta sistem mlečnih kvot in sistem presežnih dajatev kršita načelo sorazmernosti. V zvezi s tem je Sodišče v točki 83 sodbe z dne 14. maja 2009, Azienda Agricola Disarò Antonio in drugi (C‑34/08, EU:C:2009:304), razsodilo, da preizkus Uredbe št. 1788/2003 z vidika načela sorazmernosti ni pokazal nobenega elementa, ki bi lahko vplival na veljavnost te uredbe.
76 Enako mora veljati za Uredbo o enotni SUT. Omejitev celotne proizvodnje mleka v Uniji, ki jo določa ta uredba, namreč omogoča lažjo prodajo presežkov proizvodnje mleka v Uniji ter tako zmanjšanje nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem po mleku in mlečnih izdelkih in iz tega nesorazmerja izhajajočih strukturnih presežkov. Zato ni mogoče šteti, da je ta ukrep očitno neprimeren za uresničitev cilja stabilizacije in boljše uravnoteženosti trga, na katerega je opozorjeno v uvodni izjavi 36 navedene uredbe.
77 Sistem mlečnih kvot in sistem presežnih dajatev bi sicer lahko bolj prizadela proizvajalce mleka, uporabljanega za proizvodnjo sirov z ZOP, ki se morajo oskrbovati z mlekom z določenega geografskega območja, medtem ko mehanizem kmetijskega trga predpostavlja, da lahko država članica, kadar povpraševanje po mleku v tej državi presega ponudbo mleka, potrebno količino mleka uvozi iz drugih držav članic. Vendar zaradi tega ni mogoče sklepati, da je glede na polje proste presoje zakonodajalca Unije na področju skupne kmetijske politike sistem mlečnih kvot očitno neprimeren za uresničevanje svojega glavnega cilja.
78 Glede domnevne neskladnosti členov 55, 65 in 78 Uredbe o enotni SUT z načeli pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj in svobode gospodarske pobude je treba navesti, da elementi iz predložitvene odločbe Sodišču ne omogočajo, da bi preučilo skladnost sistema mlečnih kvot in sistema presežnih dajatev, kot sta določena v teh določbah, z navedenimi načeli. Natančneje, predložitveno sodišče ne navaja razlogov, iz katerih je podvomilo o veljavnosti teh sistemov glede na ta načela.
79 Glede na vse navedene ugotovitve je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da pri njegovi preučitvi ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost členov 55, 65 in 78 Uredbe o enotni SUT.
Stroški
80 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
1. Člene 55, 65 in 78 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 248/2008 z dne 17. marca 2008, je treba razlagati tako, da iz izračuna nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov ter presežnih dajatev ne izključujejo količin mleka, namenjenih za proizvodnjo sirov z zaščiteno označbo porekla za izvoz v tretje države.
2. Pri preučitvi tretjega vprašanja za predhodno odločanje ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost členov 55, 65 in 78 Uredbe št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 248/2008.
Podpisi