SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
z dne 14. aprila 2011
Zadeva F‑82/08
Nicole Clarke in drugi
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Člen 8 PZDU – Klavzula o prenehanju pogodbe, če se uslužbenec na natečaju ne uvrsti na rezervni seznam – Javna natečaja OHIM/AD/02/07 in OHIM/AST/02/07 – Akt, ki posega v položaj – Načelo izvrševanja pogodb v dobri veri – Dolžnost skrbnega ravnanja – Načelo dobrega upravljanja – Jezikovne zahteve – Nepristojnost EPSO – Direktiva 1999/70/ES – Zaposlitev za določen čas“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero N. Clarke, E. Papathanasiou in M. Periañez-González, začasne uslužbenke urada UUNT, predlagajo zlasti, po eni strani, razglasitev ničnosti odločb urada UUNT z dne 7. marca 2008 o zavrnitvi njihovih predlogov za odpravo klavzule o razvezi iz njihove pogodbe o zaposlitvi, ki vključuje zahtevo po uspešno opravljenem javnem natečaju, in pridobitev izjave urada UUNT, da bi se pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ohranila, in, po drugi strani, naložitev uradu UUNT, naj plača odškodnino.
Odločitev: Odločba vodje kadrovske službe urada UUNT z dne 19. decembra 2007 in odločbe urada UUNT z dne 7. marca 2008 v delu, v katerem so bili z zadnjenavedenimi odločbami zavrnjeni predlogi tožečih strank, naj se klavzula o razvezi iz njihovih pogodb začasnega uslužbenca ne uporablja za natečaja UUNT/AD/02/07 in UUNT/AST/02/07, se razglasijo za nične. Uradu UUNT se naloži, naj vsaki tožeči stranki plača 2000 EUR odškodnine. V preostalem se tožba zavrne. Urad UUNT nosi svoje stroške in stroške tožečih strank.
Povzetek
1. Uradniki – Pravno sredstvo – Tožba zoper odločbo o nepripustitvi k preverjanjem na natečaju – Možnost sklicevanja na nepravilnost obvestila o natečaju
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91)
2. Uradniki – Pravno sredstvo – Pogoji dopustnosti – Preizkus glede na pogoje iz Kadrovskih predpisov
(člen 230, četrti odstavek, ES; člen 263, četrti odstavek, PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
3. Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Klavzula iz pogodbe začasnega uslužbenca, v skladu s katero se mora uslužbenec za ohranitev delovnega razmerja na natečaju uvrstiti na rezervni seznam – Vključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))
4. Uradniki – Organizacija služb – Dodelitev enakih nalog za stalna delovna mesta in začasna delovna mesta – Dopustnost
(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 2(a) in (b))
5. Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Sprememba pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas in vstavitev klavzule o razvezi v primeru neuvrstitve uslužbenca na natečaju na rezervni seznam – Sprememba, obravnavana kot podaljšanje pogodbe za določen čas
(Direktiva 1999/70, Priloga, določba 3, točka 1; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 2(a) in 8, prvi odstavek)
6. Uradniki – Začasni uslužbenci – Pogodbe za nedoločen čas s klavzulo o razvezi, ki se uporablja samo v primeru neuvrstitve na rezervni seznam, pripravljen ob koncu javnega natečaja – Obvestilo o natečaju, v katerem je predvidenih veliko manj prostih mest, kot je navedenih pogodb – Neuporabljivost klavzule
7. Uradniki – Natečaj – Pogoji za sprejem – Enako obravnavanje – Zahteva po posebnih jezikovnih znanjih – Dopustnost
8. Uradniki – Natečaj – Organizacija – Pogoji za pripustitev in podrobna pravila – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja – Sodni nadzor – Meje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 27, prvi odstavek)
9. Evropski urad za izbor osebja (EPSO) – Potek natečajev za zaposlovanje uradnikov – Vloga EPSO – Pomoč izbirni komisiji – Vloga, ki je v primerjavi z vlogo izbirne komisije drugotna – Naloge izbora osebja – Neobstoj
1. Zoper akt, ki posega v položaj in ima zavezujoče pravne učinke, ki lahko neposredno in takoj vplivajo na interese tožeče stranke, s tem da bistveno spreminjajo njen pravni položaj, je treba v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov vložiti predhodno upravno pritožbo in tožbo.
Tožeča stranka ima pri obvestilih o natečaju – glede na posebnost postopka zaposlovanja, ki je zapleten upravni postopek, sestavljen iz vrste zelo tesno povezanih odločitev – pravico, da se sklicuje na nepravilnosti med natečajem, vključno s tistimi, katerih vzrok je mogoče najti v besedilu obvestila o natečaju, v okviru tožbe zoper poznejšo posamično odločbo, kot je odločba o nepripustitvi k preverjanjem. Zoper obvestilo o natečaju je mogoče izjemoma vložiti tudi ničnostno tožbo, kadar gre za odločbo, ki posega v položaj tožeče stranke v smislu členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov zaradi pogojev, ki jih določa in ki izključujejo prijavo tožeče stranke.
(Glej točki 74 in 79.)
Napotitev na:
Sodišče: 8. marec 1988, Sergio in drugi proti Komisiji, 64/86, od 71/86 do 73/86 in 78/86, točka 15; 11. avgust 1995, Komisija proti Noonan, C‑448/93 P, točke od 17 do 19;
Sodišče prve stopnje: 16. september 1993, Noonan proti Komisiji, T‑60/92, točka 21; 13. julij 2000, Hendrickx proti Cedefop, T‑87/99, točka 37;
Sodišče za uslužbence: 2. julij 2009, Bennett in drugi proti UUNT, F‑19/08, točka 65 in navedena sodna praksa ter točka 66.
2. Kadar sodišče presoja dopustnost uradnikove tožbe, ne sme uporabljati pogojev iz člena 230, četrti odstavek, ES (po spremembi postal člen 263, četrti odstavek, PDEU) niti se ne sme nanje opirati, kar zlasti velja za zahtevo po posamičnem nanašanju izpodbijanega akta, kajti navedeni pogoji načeloma omejujejo izvajanje pravice fizičnih in pravnih oseb do tožbe zoper splošne akte, ob upoštevanju različnih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko bila tožeča stranka individualizirana. Skladno s samostojnostjo spora v zvezi z javnimi uslužbenci Unije v nasprotju s sporom občega prava v zvezi z razglasitvijo ničnosti in odškodnino se je treba sklicevati na pogoje dopustnosti iz Kadrovskih predpisov.
(Glej točko 75.)
Napotitev na:
Sodišče: 22. oktober 1975, Meyer-Burckhardt proti Komisiji, 9/75, točka 7; 17. februar 1977, Reinarz proti Komisiji in Svetu, 48/76, točka 10; 7. oktober 1987, Schina proti Komisiji, 401/85, točka 9.
3. Vstavitev klavzule o razvezi v pogodbo začasnega uslužbenca, ki določa, da mora biti njegovo ime za ohranitev delovnega razmerja vpisano na rezervni seznam javnega natečaja, ki ga organizira Evropski urad za izbor osebja, lahko posega v položaj tega uslužbenca že zaradi negotovosti, da bo naveden na rezervnem seznamu, pripravljenem po tem natečaju. Odločba institucije o zavrnitvi predloga zadevnega začasnega uslužbenca, naj se klavzula o razvezi iz njegove pogodbe šteje za nično oziroma naj se zanj vsaj ne uporablja pri natečaju, ki je organiziran tako, da se ga ne more udeležiti, je akt, ki posega v položaj v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov.
(Glej točko 76.)
4. Upravi načeloma nič ne preprečuje, da bi za stalno delovno mesto in za začasno delovno mesto, zajeto v kadrovskem načrtu, določila enake naloge.
Zato upravi ni mogoče očitati, da je sklenila pogodbo začasnega uslužbenca na podlagi člena 2(b) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, nato pa jo s skupnim soglasjem razvezala in nadomestila s pogodbo v smislu člena 2(a) navedenih pogojev, da bi zadevni osebi omogočila zasedbo delovnega mesta iz kadrovskega načrta, ki so ga proračunski organi opredelili kot začasno.
(Glej točki 113 in 115.)
5. S tem ko je institucija pogodbo začasnega uslužbenca v smislu člena 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev spremenila, da bi odpravila omejeno trajanje pogodbe in ga nadomestila z domnevno neomejenim trajanjem ter vanjo vključila klavzulo o razvezi v primeru neuvrstitve uslužbenca na natečaju na rezervni seznam, ni šla čez meje člena 8, prvi odstavek, navedenih pogojev. Ker namreč navedene pogodbe zaradi vstavitve navedene klavzule – ne glede na besedilo pogodbe – ni mogoče opredeliti kot pogodbo za nedoločen čas, je treba tako spremembo pri prvem podaljšanju za določen čas obravnavati kot pogodbo začasnega uslužbenca za določen čas v smislu člena 2(a) navedenih pogojev.
Poleg tega je mogoče trajanje pogodbe, kot izhaja iz določbe 3, točka 1, okvirnega sporazuma o delu za določen čas, priloženega k Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, določiti ne le s potekom določenega datuma, temveč tudi z dokončanjem neke naloge ali nastopom nekega dogodka, kot je priprava rezervnega seznama določenega javnega natečaja.
(Glej točke 113, 116, 117 in 126.)
6. S tem ko institucija številnim uradnikom, ki so uspešno prestali notranje izbirne postopke, ponudi pogodbo začasnega uslužbenca za nedoločen čas, v kateri je klavzula o razvezi, ki bi se uporabljala samo, če zadevne osebe ne bi bile uvrščene na rezervni seznam, pripravljen ob koncu javnega natečaja, in se s tem jasno zaveže, da jih zaposli za nedoločen čas, če so na takem rezervnem seznamu, nato pa število prostih delovnih mest omeji le na nekatere in število uspešnih kandidatov, uvrščenih na sezname ustreznih kandidatov, pripravljene ob koncu dveh – povrhu javnih – natečajev, omeji na natančno število prostih delovnih mest, močno in objektivno zmanjša možnosti navedenih uslužbencev, da se izognejo uporabi klavzule o razvezi, s čimer obsegu svojih pogodbenih obveznosti v razmerju do svojega začasnega osebja odvzame del vsebine.
Zato se klavzula o razvezi ob koncu javnega natečaja, h kateremu lahko pristopijo vsi državljani držav članic, ne sme uporabljati, če je seznam ustreznih kandidatov tako omejen, da bi bile možnosti zadevnih uslužbencev, da bi se njeni uporabi izognili, nerazumno premajhne glede na obveznost, ki jo ima institucija do svojega začasnega osebja. Z drugimi besedami, določbe klavzule o razvezi se ne morejo nanašati na tak seznam ustreznih kandidatov, ne da bi bila izkrivljena pogodbena obveznost uprave.
(Glej točki 161 in 162.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Bennett in drugi proti UUNT, točka 116.
7. Na podlagi interesa službe je mogoče upravičiti zahtevo, da mora imeti kandidat na natečaju posebna znanja nekaterih jezikov Unije, pri čemer mora raven jezikovnega znanja, ki jo je mogoče zahtevati v postopku zaposlovanja, ustrezati dejanskim potrebam službe.
V zvezi s tem bi sistem popolnega jezikovnega pluralizma v notranjem delovanju institucij povzročal velike težave pri upravljanju in bi bil ekonomsko nevzdržen. Omejeno izbiro jezikov notranje komunikacije je torej mogoče objektivno upravičiti z dobrim delovanjem institucij in organov Unije, zlasti kadar ima zadevni organ omejena sredstva.
(Glej točki 172 in 173.)
Napotitev na:
Sodišče: 19. junij 1975, Küster proti Parlamentu, 79/74, točki 16 in 20; 29. oktober 1975, Küster proti Parlamentu, 22/75, točki 13 in 17; sklepni predlogi generalnega pravobranilca Poiaresa Madura k sodbi Sodišča z dne 15. marca 2005, Španija proti Eurojustu, C‑160/03, točka 47;
Sodišče prve stopnje: 5. april 2005, Hendrickx proti Svetu, T‑376/03, točka 26;
Splošno sodišče Evropske unije: 13. september 2010, Španija proti Komisiji, T‑156/07 in T‑232/07, točka 75;
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Bennett in drugi proti UUNT, točka 137.
8. Organ, pristojen za imenovanja, ima široko diskrecijsko pravico pri določanju meril sposobnosti, zahtevanih za prosta delovna mesta, in glede na navedena merila ter splošneje v interesu službe pri določanju pogojev in podrobnih pravil za organizacijo natečaja skladno s ciljem vsakega natečaja, organiziranega v Uniji, ki je v skladu s členom 27, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov zagotoviti, da institucija in vsak organ dobita najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike. Sodišče Unije se mora v teh okoliščinah pri svojem nadzoru omejiti na preverjanje očitne neustreznosti ali nesorazmernosti organizacije preizkusov glede na zadani cilj ter na preverjanje neobstoja napačne uporabe prava in zlorabe pooblastil.
Prav tako imata natečajna ali izbirna komisija pri notranjem postopku v zvezi s podrobnimi pravili za preizkuse in njihovo podrobno vsebino široko diskrecijsko pravico. Sodišče Unije lahko navedeno vsebino graja le, če je bil z njo prekoračen okvir iz obvestila o natečaju ali če ni v skladu z namenom preizkusa natečaja ali izbirnega postopka.
(Glej točki 181 in 182.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 5. februar 1997, Petit-Laurent proti Komisiji, T‑211/95, točka 54; 12. junij 1997, Carbajo Ferrero proti Parlamentu, T‑237/95, točki 47 in 48;
Sodišče za uslužbence: 15. april 2010, Matos Martins proti Komisiji, F‑2/07, točka 161 in navedena sodna praksa.
9. Čeprav so naloge, ki so zaupane Evropskemu uradu za izbor osebja (EPSO), take, da je ta medinstitucionalna služba pomemben igralec pri določanju in izvajanju politike Unije na področju izbora osebja, pa je, nasprotno, njena vloga pri izvedbi natečajev za zaposlitev uradnikov – ki je sicer pomembna, ker pomaga izbirni komisiji – vsekakor drugotna v primerjavi z vlogo navedene komisije, ki je EPSO poleg tega ne more nadomestiti.
Zato natečaj, na katerem je predhodna faza potekala pod izključnim nadzorom EPSO, ni zakonit.
(Glej točki 199 in 204.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 15. junij 2010, Pachtitis proti Komisiji, F‑35/08, točka 58, predmet pritožbe, o kateri trenutno odloča Splošno sodišče Evropske unije, zadeva T‑361/10 P.