Tožba, vložena 28. julija 2014 – Ackermann Saatzucht in drugi proti Parlamentu in Svetu
(Zadeva T-559/14)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeče stranke: Ackermann Saatzucht GmbH & Co. KG (Irlbach, Nemčija); Böhm-Nordkartoffel Agrarproduktion GmbH & Co. OHG (Hohenmocker, Nemčija); Deutsche Saatveredelung AG (Lippstadt, Nemčija); Ernst Benary, Samenzucht GmbH, (Hann. Münden, Nemčija); Freiherr Von Moreau Saatzucht GmbH (Osterhofen, Nemčija); Hybro Saatzucht GmbH & Co. KG (Kleptow, Nemčija); Klemm + Sohn GmbH & Co. KG (Stuttgart, Nemčija); KWS Saat AG (Einbeck, Nemčija); Norddeutsche Pflanzenzucht Hans-Georg Lembke KG (Hohenlieth, Nemčija); Nordsaat Saatzuchts GmbH (Halberstadt, Nemčija); Peter Franck-Oberaspach (Schwäbisch Hall, Nemčija); P.H. Petersen Saatzucht Lundsgaard GmbH (Grundhof, Nemčija); Saatzucht Streng – Engelen GmbH & Co. KG (Uffenheim, Nemčija); Saka Pflanzenzucht GmbH & Co. KG (Hamburg, Nemčija); Strube Research GmbH & Co. KG (Söllingen, Nemčija); Gartenbau und Spezialkulturen Westhoff GbR (Südlohn-Oeding, Nemčija) in W. von Borries-Eckendorf GmbH & Co. KG (Leopoldshöhe, Nemčija) (zastopniki: P. de Jong, P. Vlaemminck in B. Van Vooren, odvetniki)
Toženi stranki: Svet Evropske unije in Evropski parlament
Predlogi
Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
ničnostno tožbo razglasi za dopustno;
Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji (UL L 150, str. 59) razglasi za nično in
Evropskemu parlamentu in Svetu naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo pet tožbenih razlogov.
Prvi tožbeni razlog: EU je pogodbenica Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin, ki se v EU izvaja z Uredba o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti.1 V členu 15(c) je določena tako imenovana izjema za rejce in gojitelje, v skladu s katero „dejanja za žlahtnjenje ali odkrivanje in razvijanje drugih sort“ ne spadajo na področje uporabe žlahtniteljskih pravic. Izpodbijani ukrep močno omejuje izjemo za rejce in gojitelje ter s tem krši mednarodno obveznost EU, ki je zavezujoča in ima neposreden učinek. Poleg tega je izjema za rejce in gojitelje priznana v členu 27 Sporazuma o enotnem sodišču za patente (MSESP). Čeprav EU ni pogodbenica tega sporazuma pa izpodbijani ukrep od držav članic v bistvu zahteva, da kršijo svoje mednarodne obveznosti iz MSESP. Drugi tožbeni razlog: Evropska unija je kot pogodbenica Konvencije o biološki raznovrstnosti in v skladu s členom 3(5) PEU zavezana k ohranjanju biološke raznovrstnosti na Zemlji. Izpodbijana uredba bo močno negativno vplivala na vse napore za varstvo biološke raznovrstnosti rastlin in bo tako zadevala navedeno mednarodno obveznost. Tretji tožbeni razlog: Podlaga za izpodbijani ukrep je zgolj člen 192(1) PDEU. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora pravna podlaga ukrepa temeljiti na objektivnih dejstvih, ki jih je mogoče sodno preizkusiti. Ker je cilj tega ukrepa organizacija ukrepov za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov na notranjem trgu EU, bi morala biti podlaga za to uredbo člen 114 PDEU. Izbira pravne podlage ima posledice za vsebino akta, saj so cil
ji, za katere je mogoče pravno podlago uporabiti, povsem različni, kar vpliva na zakonodajni postopek. Četrti tožbeni razlog: Uredba očitno krši načelo sorazmernosti iz člena 5(4) PEU, saj: prvič, v oceni učinka količinski podatki niso bili povezani z ugotovitvami, ki so temeljile zgolj na „kvalitativnih“ dokazih; drugič, v oceni uči
nka se očitno ni upoštevalo, da so učinki na sektor gojenja rastlin močni in posebej izpostavljeni glede na to, da so genetski viri dejansko bistvo tega sektorja in ne zgolj njegova postranska dejavnost; tretjič, z Uredbo so vzpostavljene očitno nesorazmerne omejite člena 16 Listine EU; četrtič, Uredba za sektor gojenja rastlin uvaja de facto trajno obveznost evidentiranja in hranjenja informacij o njegovih dejavnostih; in, petič, na voljo so manj omejevalni ukrepi, kot je razvidno iz primera „ Mednarodne pogodbe o rastlinskih gen
skih virih za prehrano in kmetijstvo“. Peti tožbeni razlog: Z izpodbijano uredbo so gojitelji rastlin postavljeni v očiten položaj pravne negotovosti, saj: prvič, je njeno področje uporabe odvisno od tega, ali se je država odločila, da bo izvrševala svoje suverene pravice nad genskimi viri; drugič, Uredba uporablja nedoločne opredelitve, na podlagi katerih ni mogoče ugotoviti, ali za genske vire šteje, da so bili „uporabljeni“; tretjič, nedoločna razlaga te uredbe lahko vodi k njeni de facto uporabi za nazaj; in, četrtič, priprava najboljših praks zgolj „lahko“ zmanjša verjetnost neizpolnjevanja obveznosti uporabnikov, ki jih izpodbijani ukrep zadeva.
________________________1 Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zveze