SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 9. marca 2017(*)
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah –Uredba (ES) št. 805/2004 – Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov – Pogoji za potrditev kot evropski nalog za izvršbo – Pojem ,sodišče‘ – Notar, ki je izdal sklep o izvršbi na podlagi ,verodostojne listine‘ –Javna listina“
V zadevi C‑484/15,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Općinski sud u Novom Zagrebu – Stalna služba u Samoboru (občinsko sodišče v Novem Zagrebu, stalna izpostava v Samoboru, Hrvaška) z odločbo z dne 7. septembra 2015, ki je prispela na Sodišče 11. septembra 2015, v postopku
Ibrica Zulfikarpašić
proti
Slavenu Gajerju,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi M. Ilešič, predsednik senata, A. Prechal, sodnica, A. Rosas, sodnik, C. Toader (poročevalka), sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. julija 2016,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za hrvaško vlado A. Metelko‑Zgombić, agentka,
– za špansko vlado V. Ester Casas, agentka,
– za Evropsko komisijo C. Cattabriga, S. Ječmenica in M. Wilderspin, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 8. septembra 2016
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 38).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Ibrico Zulfikarpašićem in Slavenom Gajerjem zaradi zahteve za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo za sklep o izvršbi, ki ga je notar na Hrvaškem izdal na podlagi „verodostojne listine“.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 3, 5, 7, 10, 12 in 18 Uredbe št. 805/2004 je navedeno:
„(3) Srečanje Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 je potrdilo načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb kot temelja za vzpostavitev resničnega pravosodnega območja.
[…]
(5) Opredelitev ,nespornih zahtevkov‘ zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina.
[…]
(7) Ta uredba se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javne listine o nespornih zahtevkih, ter za sodne odločbe, izdane o pravnih sredstvih zoper sodbe, sodne poravnave in javne listine, ki se potrdijo kot evropski nalogi za izvršbo.
[…]
(10) Če je sodišče v državi članici izdalo sodbo o nespornem zahtevku v odsotnosti sodelovanja dolžnika v postopku, je odprava vseh preverjanj v državi članici izvršbe neizogibno povezana in odvisna od obstoja zadostnega jamstva glede upoštevanja pravic obrambe.
[…]
(12) Treba je uvesti minimalne standarde za postopke, ki vodijo do sodbe, da bi zagotovili obveščenost dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu, o zahtevah za njegovo aktivno sodelovanje v postopkih za ugovarjanje zahtevku in o posledicah njegovega nesodelovanja, in sicer pravočasno in na tak način, ki mu omogoča pripraviti obrambo.
[…]
(18) Vzajemno zaupanje v pravosodje držav članic utemeljuje presojo sodišča ene države članice, da so izpolnjeni vsi pogoji za potrditev sodbe kot evropskega naloga za izvršbo, ki omogoča, da se sodba izvrši v vseh drugih državah članicah brez sodnega preizkusa pravilne uporabe minimalnih postopkovnih standardov v državi članici, kjer naj se sodba izvrši.“
4 Člen 1 te uredbe določa:
„Namen te uredbe je uvedba evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke, da bi z določitvijo minimalnih standardov omogočili prost pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin po vseh državah članicah brez vsakršnih vmesnih postopkov, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršitvijo.“
5 Člen 3(1) navedene uredbe določa:
„Ta uredba se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javne listine o nespornih zahtevkih.
Zahtevek se šteje za nespornega, če:
(a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali
(b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali
(c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali
(d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.“
6 Člen 4 iste uredbe določa:
„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:
1. ,sodba‘: vsaka sodba, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako se sodba imenuje, vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepom o izvršbi, kot tudi odmero stroškov ali izdatkov, ki jo določi sodni uradnik;
2. ,zahtevek‘: zahtevek za plačilo določenega zneska denarja, ki je zapadel v plačilo ali za katerega je datum zapadlosti naveden v sodbi, sodni poravnavi ali javni listini;
3. ‚javna listina‘:
(a) listina, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina in katere pristnost:
(i) se nanaša na podpis in vsebino listine; in
(ii) je potrdil javni organ ali drugi organ, ki ga je za ta namen pooblastila država članica, iz katere izvira;
ali
(b) dogovor v zvezi s preživninskimi obveznostmi, sklenjen z upravnimi organi ali potrjen z njihove strani;
[…]
6. ,sodišče izvora‘: sodišče, na katerem teče postopek v času izpolnitve pogojev iz člena 3(1)(a), (b) ali (c);
7. na Švedskem v skrajšanem postopku v zvezi z nalogi o plačilu (betalningsföreläggande) izraz ‚sodišče‘ vključuje švedsko izvršilno službo (kronofogdemyndighet).“
7 Člen 5 Uredbe št. 805/2004, naslovljen „Odprava exequatur“, določa:
„Sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njenemu priznanju.“
8 Poglavje III navedene uredbe, v katerem so členi od 12 do 19, določa minimalne standarde za postopke o nespornih zahtevkih, med drugim minimalne standarde za vročitev začetnega procesnega akta ali enakovredne listine in za obvestitev dolžnika.
9 Člen 12 iste uredbe, naslovljen „Področje uporabe minimalnih standardov“, določa:
„1. Sodba o zahtevku, ki je nesporen v smislu člena 3(1)(b) ali (c), se lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval postopkovna pravila, kot so določena v tem poglavju.
2. Ista pravila veljajo za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ali nadomestnega potrdila v smislu člena 6(3) za odločbo, ki v zvezi s pravnim sredstvom zoper sodbe, če so v času te odločbe izpolnjeni pogoji člena 3(1)(b) ali (c).“
10 Člen 16 Uredbe št. 805/2004, naslovljen „Zagotovitev dolžniku ustrezne informacije o zahtevku“, določa:
„Da bi dolžniku zagotovili vse ustrezne informacije o zahtevku, mora listina o začetku postopka ali enakovredna listina vsebovati naslednje:
(a) imena in naslove strank;
(b) znesek zahtevka;
(c) če se zahtevajo obresti na zahtevek, obrestno mero in obdobje, za katero se zahtevajo obresti, razen če se po zakonodaji države članice izvora z zakonom določene obresti avtomatično dodajo glavnici;
(d) utemeljitev zahtevka.“
11 Člen 25(1) navedene uredbe, ki se nanaša na potrjevanje javnih listin, določa:
„Javna listina v zvezi z zahtevkom v smislu člena 4(2), ki je izvršljiva v eni državi članici, se ob uporabi standardnega obrazca iz Priloge III potrdi kot evropski nalog za izvršbo na zahtevo organu, ki ga določi država članica izvora.“
12 Člen 30(1)(c) iste uredbe določba obveznost držav članic, da Evropsko komisijo obvestijo o „seznamih organov iz člena 25 […] in vseh njihovih naknadnih spremembah.“
13 Republika Hrvaška je v skladu z navedenim členom 30(1)(c) sporočila ta seznam:
„Pristojna sodišča, upravni organi, notarji, pravne in fizične osebe z javnimi pooblastili, ki so v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo pooblaščene za izdajanje izvršilnih listin ali nalogov za izvršbo nespornih zahtevkov.“
Hrvaško pravo
14 Člen 31 Ovršni zakon (zakon o izvršbi, Narodne novine, št. 112/12, 25/13 in 93/14) določa:
„1. Verodostojna listina je po tem zakonu račun, […] izpisek iz poslovnih knjig, po zakonu overjena zasebna listina in vsaka listina, ki se po posebnih predpisih šteje za javno listino. Za račun se šteje tudi izračun obresti.
2. Verodostojna listina je izvršljiva, če so na njej navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve denarne obveznosti.
3. Poleg podatkov iz odstavka 2 tega člena mora račun, izdan fizični osebi, ki ne opravlja registrirane dejavnosti, vsebovati opozorilo dolžniku, da upnik v primeru neizpolnitve zapadle denarne obveznosti lahko zahteva odredbo izvršbe na podlagi verodostojne listine.
[…]“
15 Člen 278 tega zakona določa:
„Notarji odločajo o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine v skladu z določbami tega zakona.“
16 Člen 281(1) navedenega zakona določa pogoje, pod katerimi lahko notarji izdajo sklepe o izvršbi na podlagi „verodostojne listine“, odstavki od 2 do 8 tega člena pa se nanašajo na postopek, ki se izvede v primerih, ko notar ne izda takega sklepa.
17 Člen 282 istega zakona določa pravno sredstvo v obliki ugovora zoper sklep notarja o izvršbi in natančneje določa postopek preizkusa teh pravnih sredstev.
18 Člen 283(1) zakona o izvršbi določa, da notar na zahtevo predlagatelja odpravku sklepa o izvršbi, ki ga je izdal, priloži potrdilo o izvršljivosti, če v osmih dneh po izteku roka za ugovor, ta ni bil podan.
19 Člen 356 tega zakona določa:
„Z določbami tega poglavja se v skladu z Uredbo [št. 805/2004] ureja postopek za izdajo potrdil o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov in uvaja postopek izvršbe na podlagi evropskega naloga za izvršbo.“
20 Člen 357 navedenega zakona določa:
„V Republiki Hrvaški so za izdajo:
[…]
– potrdila o izvršljivosti drugih javnih listin, ki so v Republiki Hrvaški izvršljive v skladu z določbami člena 25(1) Uredbe [št. 805/2004],
[…]
pristojna sodišča, upravni organi, notarji ali pravne in fizične osebe z javnimi pooblastili, ki so pooblaščene za izdajanje izvršilnega odpravka nacionalne evropske izvršne listine o nespornih zahtevkih“.
21 Člen 358 istega zakona določa:
„1. Potrdila iz členov 9(1), 24(1), 25(1) in 6(3) Uredbe se izdajo brez predhodnega zaslišanja dolžnika.
2. Organ ali oseba, ki je izdala potrdilo, mora dolžniku po uradni dolžnosti posredovati odpravek potrdila.
[…]
4. Če notar ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdil iz odstavka 1 tega člena, mora zahtevo za izdajo potrdila s prepisom ustrezne listine ali spisa posredovati občinskemu sodišču, na katerega območju je njegov sedež, da odloči o zahtevi. Notar mora pojasniti razloge, iz katerih meni, da pogoji za ugoditev zahtevi stranke niso izpolnjeni.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
22 I. Zulfikarpašić, ki opravlja poklic odvetnika, je sklenil pogodbo o pravni pomoči in zastopanju s S. Gajerjem, svojo stranko, ta pa ni poravnal izstavljenega računa.
23 I. Zulfikarpašić je pri notarju proti S. Gajerju podal predlog za izvršbo na podlagi tega računa, ki je v skladu z zakonom o izvršbi „verodostojna listina“. Notar je 12. februarja 2014 izdal sklep o izvršbi na podlagi te listine, ki je, ker dolžnik ni podal ugovora, postala pravnomočna.
24 I. Zulfikarpašić je 13. novembra 2014 notarju podal zahtevo, naj to odločbo o izvršbi potrdi kot evropski nalog za izvršbo.
25 Ta notar pa je menil, da pogoji za izdajo zahtevanega potrdila niso izpolnjeni. Poudaril je, da se mora zahtevek v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 805/2004 šteti za nesporen. Za nesporne pa naj bi bilo mogoče šteti na eni strani v skladu s tem členom 3(1), od (a) do (c), le zahtevke, ki so bili predmet sodnega postopka, in na drugi v skladu z navedenim členom 3(1)(d) le zahtevke, priznane v javni listini, pri čemer gre za pojem, ki naj bi moral v smislu določb te uredbe zajemati listino, ki jo izda notar, kot je sklep o izvršbi na podlagi „verodostojne listine“. Vendar pa naj tak sklep ne bi izpolnjeval pogoja, da mora dolžnik zahtevek izrecno priznati.
26 Navedeni notar je prav tako poudaril, da je v členu 4(7) Uredbe št. 805/2004 sicer izrecno določeno, da na Švedskem v skrajšanem postopku v zvezi z nalogi o plačilu izraz „sodišče“ vključuje švedsko izvršilno službo, vendar niti ta določba niti preostale določbe te uredbe ali določbe drugih instrumentov prava Unije, ki se nanašajo na postopek izvršbe, notarja na Hrvaškem ne enačijo s „sodiščem“.
27 Isti notar je zato v skladu s členom 358(4) zakona o izvršbi posredoval zadevo iz postopka v glavni stvari na Općinski sud u Novom Zagrebu – Stalna služba u Samoboru (občinsko sodišče v Novem Zagrebu – stalna izpostava v Samoboru, Hrvaška), da to odloči o zahtevi za potrditev, ki jo je podal I. Zulfikarpašić.
28 V teh okoliščinah je Općinski sud u Novom Zagrebu – Stalna služba u Samoboru (občinsko sodišče v Novem Zagrebu – stalna izpostava v Samoboru, Hrvaška) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali so določbe zakona o izvršbi, ki se nanašajo na evropski nalog za izvršbo, v skladu z Uredbo št. 805/2004, oziroma ali v Republiki Hrvaški izraz ,sodišče‘ v izvršilnem postopku za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine zajema tudi notarje in ali lahko notarji s potrdili o evropskem nalogu za izvršbo opremljajo pravnomočne in izvršljive sklepe o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki so jih izdali, ko zoper navedeni sklep ni bilo ugovora, če pa ne smejo, ali lahko sodišče izda potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki jo je izdal notar, če ta sklep po vsebini zajema nesporni zahtevek, in kateri obrazec mora uporabiti?“
Vprašanje za predhodno odločanje
29 Postavljeno vprašanje ima tri dele.
Prvi del vprašanja
30 Predložitveno sodišče s prvim delom vprašanja v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 805/2004 razlagati tako, da so notarji na Hrvaškem, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim v postopku izvršbe na podlagi „verodostojne listine“ dodeljene z nacionalnim pravom, zajeti s pojmom „sodišče“ v smislu te uredbe.
31 Hrvaška in španska vlada na eni strani menita, da je treba na to vprašanje odgovoriti pritrdilno. Pojma „sodišče“ in „sodni postopek“, uporabljena v tej uredbi, naj ne bi zajemala le sodišč v ožjem pomenu, ampak tudi na splošno vsak organ, kadar izvaja funkcijo, ki je v bistvu sodna, kar naj bi veljalo v obravnavanem primeru. Evropska komisija na drugi strani meni, da je treba na navedeno vprašanje odgovoriti nikalno.
32 Najprej je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in načela enakosti izhaja, da je treba pojme iz določbe prava Unije, ki za določitev svojega pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, navadno v vsej Uniji razlagati avtonomno in enotno ob upoštevanju konteksta določbe in cilja, ki se dosega z zadevno ureditvijo (glej sodbo z dne 13. oktobra 2016, Mikołajczyk, C‑294/15, EU:C:2016:772, točka 44 in navedena sodna praksa).
33 V zvezi s sistematiko Uredbe št. 805/2004 je treba ugotoviti, da se večkrat sklicuje na pojma „sodišče“ in „sodni postopek“, vendar ne določa njunih bistvenih elementov. Tako člen 4(6) te uredbe pojem „sodišče izvora“ opredeljuje kot „sodišče, na katerem teče postopek v času izpolnitve pogojev iz člena 3(1)(a), (b) ali (c)“. Člen 4(1) navedene uredbe opredeljuje pojem „sodba“ kot „vsak[o] sodb[o], ki jo izda sodišče države članice“.
34 Člen 4(7) iste uredbe določa, da na Švedskem v skrajšanem postopku v zvezi z nalogi o plačilu (betalningsföreläggande) pojem „sodišče“ zajema švedsko izvršilno službo (kronofogdemyndighet). Ker se ta člen nanaša specifično na organ, ki ga navaja, notarji na Hrvaškem z njim niso zajeti.
35 Ugotoviti je treba še, da drugače kot na primer Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL 2012, L 201, str. 107), katere člen 3(2) določa, da pojem „sodišče“ v smislu navedene uredbe ne zajema samo sodnih organov, temveč tudi vsak drugi na tem področju pristojni organ, ki izvaja sodno funkcijo in ki izpolnjuje nekatere pogoje, naštete v tej isti določbi, Uredba št. 805/2004 ne vsebuje nobene splošne določbe, ki bi imela tak učinek.
36 Ta ugotovitev je podprta s sodno prakso v zvezi z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1), v skladu s katero člen 3 te uredbe, ki določa, da pojem „sodišče“ zajema švedsko javno službo za izterjavo in notarje na Madžarskem, ne zajema notarjev na Hrvaškem (glej v tem smislu sodbo z današnjega dne, Pula Parking, C‑551/15, točka 46).
37 Zato je treba, kot je bilo opozorjeno v točki 32 te sodbe, preučiti pojma „sodišče“ in „sodni postopek“ z vidika ciljev, ki se dosegajo z Uredbo št. 805/2004, za katere razlago prosi predložitveno sodišče v tej zadevi.
38 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je iz besedila člena 1 te uredbe razvidno, da je njen namen, da se za nesporne zahtevke omogoči prost pretok sodb po vseh državah članicah brez vsakršnih vmesnih postopkov, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršitvijo.
39 V skladu z uvodno izjavo 10 navedene uredbe pa tega cilja ni mogoče doseči tako, da se na kakršen koli način oslabi pravica do obrambe (glej po analogiji sodbo z dne 14. decembra 2006, ASML, C‑283/05, EU:C:2006:787, točka 24 in navedena sodna praksa).
40 Poleg tega iz uvodne izjave 3 uredbe št. 805/2004 izhaja, da je načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb temelj za vzpostavitev resničnega evropskega pravosodnega območja. To načelo temelji zlasti na vzajemnem zaupanju v pravosodje držav članic, na katero se sklicuje uvodna izjava 18 navedene uredbe.
41 Načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami je namreč v pravu Unije temeljnega pomena, saj omogoča vzpostavitev in ohranjanje območja brez notranjih meja, ki temelji na visoki stopnji zaupanja, ki mora obstajati med državami članicami (sodba z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C‑404/15 in C‑659/15 PPU, EU:C:2016:198, točka 78).
42 To načelo se v skladu s členom 5 Uredbe št. 805/2004 uveljavlja s priznanjem in izvršitvijo sodb, ki so bile v državi članici izvora potrjene kot evropski nalog za izvršbo, v drugih državah članicah.
43 Za ohranitev načela zaupanja v pravo v okviru prostega pretoka sodb, kot je bil naveden v točkah 38 in 39 te sodbe, je potrebna ozka razlaga elementov, ki opredeljujejo pojem „sodišče“ v smislu te uredbe, da se nacionalnim organom omogoči, da identificirajo sodbe, ki so jih izdala sodišča drugih držav članic. Za spoštovanje načela vzajemnega zaupanja v pravosodje držav članic Unije, na katerem temelji uporaba te uredbe, je namreč zlasti potrebno, da so bile sodbe, katerih izvršitev se zahteva v državi članici, ki ni država članica izvora, izdane v sodnem postopku, s katerim so zagotovljena jamstva neodvisnosti in nepristranskosti ter spoštovanje načela kontradiktornosti.
44 V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da so v skladu z določbami zakona o izvršbi notarji na Hrvaškem pristojni, da s sklepi odločajo o predlogu za začetek postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ko se sklep vroči dolžniku, ta lahko poda ugovor. Notar, ki prejme dopusten, obrazložen in pravočasen ugovor zoper sklep, ki ga je izdal, posreduje spis zaradi izvedbe postopka z ugovorom pristojnemu sodišču, ki odloči o ugovoru.
45 Iz teh določb izhaja, da se sklep o izvršbi na podlagi „verodostojne listine“, ki ga izda notar, dolžniku vroči šele po njegovi izdaji, ne da bi se dolžniku posredoval predlog, o katerem je odločal notar.
46 Čeprav ima dolžnik možnost podati ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je izdal notar, in čeprav se zdi, da notar izvaja naloge, ki so mu dodeljene v okviru postopka izvršbe na podlagi „verodostojne listine“, pod nadzorom sodišča, ki mu mora notar posredovati morebitne ugovore, preučitev predloga za izdajo sklepa o izvršbi na taki podlagi, ki jo opravi notar na Hrvaškem, ni kontradiktorna.
47 V skladu s členom 12 Uredbe št. 805/2004 pa se lahko sodba o zahtevku, ki je nesporen v smislu člena 3(1)(b) in (c), potrdi kot evropski nalog za izvršbo, samo če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval minimalne standarde iz poglavja III te uredbe.
48 Člen 16 navedene uredbe v povezavi z njeno uvodno izjavo 12 določa, da se morajo dolžniku zagotoviti „ustrezne“ informacije, da se mu omogoči pripraviti obrambo, in s tem zagotovi kontradiktornost postopka, ki se konča z izdajo izvršilnega naslova, za katerega se lahko izda potrdilo. S temi minimalnimi standardi je uveljavljena volja zakonodajalca Unije, da zagotovi, da so v postopkih, v katerih se sprejmejo sodbe v zvezi z nespornim zahtevkom zagotovljena zadostna jamstva za spoštovanje pravice do obrambe (glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2016, Pebros Servizi, C‑511/14, EU:C:2016:448, točka 44).
49 Nacionalnega postopka za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se dolžniku ne vroči začetni procesni akt ali enakovredna listina in se mu v tem aktu ne posreduje informacij o zahtevku in ki privede do tega, da se dolžnik s podanim zahtevkom seznani, šele ko se mu ta sklep vroči, pa ni mogoče opredeliti kot kontradiktornega.
50 Glede na navedeno je treba na prvi del vprašanja odgovoriti, da je treba Uredbo št. 805/2004 razlagati tako, da notarji na Hrvaškem, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim v postopku izvršbe na podlagi „verodostojne listine“ dodeljene z nacionalnim pravom, niso zajeti s pojmom „sodišče“ v smislu te uredbe.
Drugi in tretji del vprašanja
51 Predložitveno sodišče z drugim in tretjim delom vprašanja, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu na eni strani sprašuje, ali je treba Uredbo št. 805/2004 razlagati tako, da se sklep o izvršbi, ki ga je izdal notar na Hrvaškem na podlagi „verodostojne listine“ in zoper katerega ni bil podan ugovor, lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo, in na drugi, ali je treba to uredbo razlagati tako, da so za izdajo takega potrdila pristojni notarji, ali tako, da so zanjo pristojna nacionalna sodišča.
52 Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Izvršilni naslovi, ki se potrjujejo kot evropski nalog za izvršbo“, določa pogoje, pod katerimi se zahtevek šteje za nesporen, pri čemer loči možnosti iz odstavka 1, od (a) do (c), tega člena, ki se nanašajo na zahtevke, ugotovljene v sodnem postopku, od možnosti iz odstavka 1(d) navedenega člena, ki se nanaša na zahtevke, s katerimi se je dolžnik izrecno strinjal v javni listini.
53 Iz odgovora na prvi del vprašanja sicer izhaja, da sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi „verodostojne listine“ ni mogoče opredeliti kot sodno odločbo, ker ta nacionalni organ nima lastnosti sodišča, in da zato ni mogoče šteti, da je ta sklep izdan v sodnem postopku, vendar je treba preučiti še, ali je mogoče tak sklep opredeliti kot javno listino v zvezi z nespornim zahtevkom v smislu člena 3(1)(d) Uredbe št. 805/2004.
54 V zvezi s tem člen 4(3) te uredbe javno listino opredeljuje bodisi kot listino, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina in katere pristnost glede podpisa in vsebine je potrdil kateri koli organ, ki je za to pooblaščen, bodisi kot dogovor v zvezi s preživninskimi obveznostmi, sklenjen z upravnimi organi ali od njih potrjen.
55 Ugotoviti je treba, da so sicer v hrvaškem pravnem redu notarji pooblaščeni za izdajo javnih listin, vendar ni nespornosti zahtevka, ugotovljenega s sklepom o izvršbi, izdani na podlagi „verodostojne listine“.
56 V skladu z uvodno izjavo 5 Uredbe št. 805/2004 namreč člen 3(1)(d) te uredbe določa, da se lahko javna listina potrdi kot evropski nalog za izvršbo, samo če se je dolžnik v tej listini izrecno strinjal z zahtevkom.
57 V postopku v glavni stvari pa je notar izdal sklep o izvršbi na podlagi „verodostojne listine“, to je računa, ki ga je izdal I. Zulfikarpašić na podlagi pogodbe o pravni pomoči in zastopanju, ki jo je enostransko sestavil odvetnik. Iz vsebine tega sklepa ne izhaja, da se je dolžnik izrecno strinjal s tem zahtevkom.
58 Poleg tega neobstoja ugovora dolžnika ni mogoče enačiti z izrecnim strinjanjem z zahtevkom v smislu člena 3(1)(d) Uredbe št. 805/2004, ker mora biti to strinjanje v javni listini, ki je predmet potrjevanja.
59 Glede na navedeno je treba na drugi in tretji del vprašanja odgovoriti, da je treba Uredbo št. 805/2004 razlagati tako, da sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi „verodostojne listine“ in zoper katerega ni bil podan ugovor, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, ker se ne nanaša na nesporni zahtevek v smislu člena 3(1) te uredbe.
Stroški
60 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je treba razlagati tako, da notarji na Hrvaškem, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim v postopku izvršbe na podlagi „verodostojne listine“ dodeljene z nacionalnim pravom, niso zajeti s pojmom „sodišče“ v smislu te uredbe.
2. Uredbo št. 805/2004 je treba razlagati tako, da sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi „verodostojne listine“ in zoper katerega ni bil podan ugovor, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, ker se ne nanaša na nesporni zahtevek v smislu člena 3(1) te uredbe.
Podpisi