Language of document : ECLI:EU:T:2012:642

SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 4. decembra 2012

Zadeva T‑78/11 P

Erika Lenz

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Povračilo stroškov zdravljenja pri ,Heilpraktiker‘ – Obveznost obrazložitve – Izkrivljanje dejstev“

Predmet:      Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 14. decembra 2010 v zadevi Lenz proti Komisiji (F‑80/09) in s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. E. Lenz nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije na tej stopnji.

Povzetek

1.      Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, členi 48(2), 139(2) in 144)

2.      Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju

(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

3.      Sodni postopek – Začetna vloga – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov

(Statut Sodišča, člena 21(1) in 53(1); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1)(c))

1.      Glej besedilo sklepa.

(Glej točko 30.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 16. december 2010, Lebedef proti Komisiji, T‑364/09 P, točka 56 in navedena sodna praksa.

2.      Na podlagi člena 257 PDEU in člena 11(1) priloge I k Statutu Sodišča je pritožba, vložena pri Sodišču, omejena na pravna vprašanja. Prvostopenjsko sodišče je edino pristojno za ugotavljanje dejstev – razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene – in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev, ki jo opravi prvostopenjsko sodišče, razen ob izkrivljanju dokazov, ki so mu bili predloženi, torej ne pomeni pravnega vprašanja, ki bi bilo podrejeno nadzoru Splošnega sodišča. Tako izkrivljanje mora očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejstev in dokazov.

Poleg tega samo Sodišče za uslužbence presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevi, o kateri odloča. Vprašanje, ali imajo postopkovni dokumenti dokazno moč, je odvisno od njegove proste presoje dejstev, ki v okviru pritožbene stopnje ni predmet nadzora Splošnega sodišča, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih Sodišču za uslužbence, ali če je vsebinska nepravilnost ugotovitev Sodišča za uslužbence razvidna iz dokumentov v spisu.

(Glej točki 35 in 39.)

Napotitev na:

Sodišče: 10. julij 2001, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, C‑315/99 P, Recueil, str. I‑5281, točka 19 in navedena sodna praksa;

Splošno sodišče: 21. junij 2011, Rosenbaum proti Komisiji in Svetu, T‑452/09 P, točka 41; 15. maj 2012, Nijs proti Računskemu sodišču, T‑184/11 P, točka 29 in navedena sodna praksa.

3.      Glej besedilo sklepa.

(Glej točko 48.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 15. september 2010, Marcuccio proti Komisiji, T‑157/09 P, točka 27.