Zadeva C‑429/15

Evelyn Danqua

proti

Minister for Justice and Equality in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Court of Appeal)

„Predhodno odločanje – Direktiva 2004/83/ES – Minimalni standardi glede pogojev za priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite – Nacionalno postopkovno pravilo, ki za vložitev prošnje za subsidiarno zaščito določa rok petnajstih delovnih dni od obvestila o zavrnitvi prošnje za azil – Procesna avtonomija držav članic – Načelo enakovrednosti – Načelo učinkovitosti – Učinkovit potek postopka obravnavanja prošnje za subsidiarno zaščito – Učinkovit potek postopka vrnitve – Neskladnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. oktobra 2016

1.        Pravo Evropske unije – Pravice, podeljene posameznikom – Nacionalna postopkovna pravila – Pogoji uporabe – Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti – Nacionalno postopkovno pravilo, ki za vložitev prošnje za subsidiarno zaščito določa rok petnajstih delovnih dni od obvestila o zavrnitvi prošnje za azil – Sklicevanje na načelo enakovrednosti, ki ni upoštevno

(Direktivi Sveta 2004/83 in 2005/85)

2.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Opredelitev upoštevnih elementov prava Unije – Preoblikovanje vprašanj

(člen 267 PDEU)

3.        Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2004/83 – Nacionalno postopkovno pravilo, ki za vložitev prošnje za subsidiarno zaščito določa rok petnajstih delovnih dni od obvestila o zavrnitvi prošnje za azil – Nedopustnost – Neskladnost z načelom učinkovitosti

(Direktiva Sveta 2004/83)

1.      V okviru predhodnega odločanja, ki se nanaša na vprašanje, ali je treba načelo učinkovitosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu postopkovnemu pravilu, ki za vložitev prošnje za pridobitev statusa subsidiarne zaščite določa prekluzivni rok petnajstih delovnih dni od obvestila pristojnega organa, da ima neuspeli prosilec za azil možnost vložiti tako prošnjo, sklicevanje na načelo enakovrednosti ni upoštevno.

Spoštovanje načela enakovrednosti namreč zahteva uporabo nacionalnega pravila brez razlikovanja za postopke na podlagi prava Unije in postopke na podlagi nacionalnega prava.

Položaj, ki je podlaga za vprašanje za predhodno odločanje, pa se nanaša na dve prošnji, ki temeljita na pravu Unije, in sicer prošnjo za priznanje statusa begunca in prošnjo za priznanje statusa subsidiarne zaščite.

(Glej točke 24, 30, 32 in 35.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 36 in 37.)

3.      Načelo učinkovitosti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu postopkovnemu pravilu, ki za vložitev prošnje za pridobitev statusa subsidiarne zaščite določa prekluzivni rok petnajstih delovnih dni od obvestila pristojnega organa, da ima neuspeli prosilec za azil možnost vložiti tako prošnjo.

Na podlagi načela učinkovitosti mora namreč takšno nacionalno postopkovno pravilo osebam, ki prosijo za subsidiarno zaščito, zagotoviti učinkovit dostop do pravic, ki jim jih podeljuje Direktiva 2004/83 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite. Glede tega ima postopek obravnavanja prošenj za subsidiarno zaščito poseben pomen, saj omogoča, da se prosilcem za mednarodno zaščito s priznanjem te zaščite zagotovi varstvo njihovih najbolj temeljnih pravic.

V tem okviru je ob upoštevanju težav, na katere lahko ti prosilci naletijo zlasti zaradi težkega človeškega in materialnega položaja, v katerem morda so, tak prekluzivni rok posebej kratek in vsem prosilcem v praksi ne zagotavlja učinkovite možnosti za vložitev prošnje za pridobitev subsidiarne zaščite in po potrebi za priznanje statusa te zaščite. Takega roka zato ni mogoče razumno utemeljiti za namene zagotovitve učinkovitega poteka postopka obravnavanja prošnje za priznanje tega statusa.

Zato zadevno nacionalno postopkovno pravilo lahko ogrozi učinkovit dostop prosilcev za subsidiarno zaščito do pravic, ki jim jih priznava Direktiva 2004/83.

(Glej točke 39, 45, 46, 48 in 49 ter izrek.)