Zadeva T-26/02

Daiichi Pharmaceutical Co. Ltd

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi v sektorju vitaminskih izdelkov – Smernice za določitev globe – Določitev izhodiščnega zneska globe – Olajševalne okoliščine – Obvestilo o ugodni obravnavi“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

2.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

4.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Obvestilo Komisije o nenalaganju ali zmanjševanju glob v zameno za sodelovanje podjetij, ki se jim očita kršitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04)

6.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, naslov B(b))

1.      Čeprav Komisija pri določitvi vsake globe, naložene zaradi kršitve pravil Skupnosti o konkurenci, razpolaga z diskrecijsko pravico in ni zavezana uporabiti natančne matematične formule, a se ne sme oddaljiti od pravil, ki si jih je sama določila. Ker so Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, instrument, zato da se v skladu s hierarhično višjimi pravnimi pravili določijo merila, ki jih namerava Komisija uporabiti pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice pri določitvi glob, mora Komisija dejansko upoštevati besedilo Smernic pri odmeri globe, še zlasti elemente, ki jih te določajo kot obvezne.

(Glej točko 49.)

2.      Komisija sme svojo oceno dejanske gospodarske zmožnosti kršiteljev pravil o konkurenci, da povzročijo večjo škodo drugim subjektom, za namene presoje teže te kršitve in določitve izhodiščnega zneska globe opreti na podatke o prometu in o tržnih deležih na predmetnem trgu, razen če so obstajale take posebne okoliščine, kot so značilnosti tega trga, ki bi lahko znatno zmanjšale pomen teh podatkov in bi za presojo vpliva teh podjetij na trgu lahko zahtevale, da se upoštevajo drugi upoštevni dejavniki med drugim, glede na okoliščine primera, vertikalna integracija in obseg palete izdelkov.

(Glej točki 61 in 63.)

3.      Metode, pri kateri se znesek glob, naloženih različnim članom omejevalnega sporazuma, določi tako, da se jih razvrsti v kategorije, kar ima za posledico enoten izhodiščni znesek za podjetja iz iste kategorije, čeprav ne upošteva razlike v velikosti med podjetji iste kategorije, ne gre zavračati. Kljub temu je treba pri taki razvrstitvi v kategorije spoštovati načelo enakega obravnavanja, v skladu s katerim je prepovedano primerljive položaje obravnavati različno in različne položaje enako, razen če tako obravnavanje ni objektivno utemeljeno. Poleg tega mora biti višina glob vsaj v sorazmerju z elementi, ki se upoštevajo pri presoji teže kršitve.

Za preizkus, ali je razporeditev udeležencev omejevalnega sporazuma v kategorije v skladu z načeloma enakega obravnavanja in sorazmernosti, mora sodišče Skupnosti v okviru svojega nadzora nad zakonitostjo izvajanja diskrecijske pravice, s katero razpolaga Komisija na tem področju, vseeno preveriti le, ali je ta razporeditev dosledna in objektivno utemeljena, ne da s svojo presojo že vnaprej nadomesti presojo Komisije.

V zvezi s tem razvrstitev članov omejevalnega sporazuma proizvajalcev v dve kategoriji, in sicer glavni in drugi, ni nerazumen način upoštevanja njihovega relativnega pomena na trgu, da se oblikuje izhodiščni znesek, če ta ne privede do očitno izkrivljene podobe zadevnih trgov.

(Glej točke od 83 do 85 in 87.)

4.      Ker Komisija ne sme odstopiti od pravil, ki si jih je sama naložila, mora kot olajševalno okoliščino upoštevati dejstvo, da je podjetje kršilo obveznosti v okviru omejevalnega sporazuma, saj Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ki jih je sprejela ta institucija, predpisujejo, da bi se kot olajševalna okoliščina upoštevalo dejansko neizvajanje kršitvenega sporazuma.

V zvezi s tem je treba preveriti, ali se je podjetje dejansko izognilo izvajanju kršitvenih sporazumov, s tem da se je na trgu obnašalo konkurenčno, ali vsaj da je očitno in bistveno kršilo obveznosti za izvajanje tega omejevalnega sporazuma na način, da je motilo samo učinkovanje tega sporazuma.

(Glej točke 105, 106 in 113.)

5.      Obvestilo Komisije o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primerih kartelov ustvari legitimna pričakovanja, na katera se lahko zanesejo podjetja, ki želijo Komisijo obvestiti o obstoju omejevalnega sporazuma. Glede na legitimna pričakovanja, ki so jih podjetja, ki želijo sodelovati s Komisijo, lahko razbrala iz tega obvestila, je Komisija torej dolžna, da sledi obvestilu, kadar v okviru določitve globe, naložene podjetju, ocenjuje njegovo sodelovanje.

(Glej točko 147.)

6.      Podelitev popolne imunitete ali zmanjšanja globe v okviru oddelka B ali C Obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primerih kartelov zlasti zahteva, da je tisto podjetje prvo, ki je posredovalo odločilne dokaze o obstoju omejevalnega sporazuma.

Čeprav ni potrebno, da so taki dokazi sami po sebi zadostni za dokazovanje obstoja omejevalnega sporazuma, pa morajo vseeno biti odločilni za ta namen. Torej ne gre zgolj za namig, v katero smer naj gre preiskava, ki jih mora opraviti Komisija, ampak morajo pomeniti dokaz, ki se lahko neposredno uporabi kot glavni dokaz za odločbo o ugotovitvi kršitve. Vendar ni treba, da se ti dokazi nanašajo na dejstva o omejevalnem sporazumu iz odločbe Komisije.

(Glej točke 150, 156, 157 in 162.)