Obvestilo v UL

 

Tožba, vložena 2. avgusta 2005 - Guigard proti Komisiji

(Zadeva T-301/05)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Philippe Guigard (Pariz, Francija) (zastopnika: S. Rodrigues, avocat, A. Jaume, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

-    ugotovi naj se nepogodbena odgovornost Evropske skupnosti zaradi nepravilnega ravnanja Komisije, ki izhaja iz nezakonitega nepodaljšanja delovne pogodbe, ki Komisijo veže s tožečo stranko;

toženi stranki naj se naloži plačilo odškodnine za tako poklicno (v prvem okvirnem znesku 350 000 evrov) kot tudi nematerialno škodo (v znesku, ki ga pravično in nepristransko oceni Sodišče prve stopnje);

tožena stranka naj nosi stroške.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Namen te tožbe je povrnitev škode, ki jo je domnevno pretrpela tožeča stranka zaradi po njenem mnenju nezakonitega nepodaljšanja delovne pogodbe, ki je bila sklenjena s toženo stranko v okviru tehničnega sodelovanja med Evropsko skupnostjo in vlado Nigerije.

S tega vidika je treba poudariti, da naj bi tožeča stranka, strokovnjak EuropaAida, od leta 1992 izvajala številne naloge kot pogodbeni delavec Komisije. 7. marca 2002 je z le-to podpisal delovno pogodbo za obdobje dvanajstih mesecev kot tehnični asistent pri Ministrstvu za opremo in prevoz v Niameyu. Naloge naj bi izvajal zadovoljivo. Podaljšanje te pogodbe je predmet uradnega zahtevka navedenega Ministrstva kot nacionalnega odredbodajalca Evropskega razvojnega sklada, ERS.

V utemeljitev svojih zahtev je tožeča stranka najprej navedla kršitev Lomejske konvencije IV, ker naj Komisija ne bi spoštovala delitev pristojnosti med nacionalnim odredbodajalcem ERS in vodjem delegacije, naj ne bi bilo mogoče, da bi ta zadnji nasprotoval podaljšanju pogodbe, ker člen 313.2(k) Konvencije določa izključno pristojnost nacionalnemu odredbodajalcu ERS za zaposlovanje tehničnih strokovnjakov, edina obveznost je o tem obvestiti vodjo delegacije. Poleg tega Komisija pri odgovoru na zahtevek nacionalnega odredbodajalca glede podaljšanja pogodbe vsekakor ni spoštovala določenega roka tridesetih dni iz člena 314 Konvencije.

Tožeča se stranka na koncu sklicuje na kršitev načela dobre uprave, skrbnosti in zaupanja v pravo.

____________