Zadeva T‑220/20
Petrus Kerstens
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 20. oktobra 2021
„Javni uslužbenci – Uradniki – Disciplinski postopek – Člen 266 PDEU – Upravne preiskave – Načelo dobrega upravljanja – Načelo nepristranskosti – Ničnostna in odškodninska tožba“
1. Temeljne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravica do dobrega upravljanja – Zahteva po nepristranskosti – Pojem – Obstoj dvomov o videzu nepristranskosti, ki se nanašajo le na eno osebo v kolegijskem organu – Domneva nepristranskosti, dokler ni dokazano nasprotno
(člen 6(1) PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1))
(Glej točke od 32 do 35.)
2. Uradniki – Disciplinska ureditev – Preiskava pred uvedbo disciplinskega postopka – Zahteva po nepristranskosti – Obseg – Predhodna seznanjenost preiskovalca z dejstvi – Preiskovalec, ki je prijavil dejanja, ki so predmet postopka – Obstoj upravičenih dvomov o videzu nepristranskosti preiskovalca – Kršitev zahteve po nepristranskosti
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1); Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 3)
(Glej točke od 37 do 43.)
Povzetek
Tožeča stranka, Petrus Kerstens, je nekdanji uradnik Evropske komisije, zoper katerega je Komisija na različne datume in iz različnih razlogov uvedla tri disciplinske postopke.
Organ za imenovanja (v nadaljevanju: OI) je s sklepom, s katerim so se končali trije postopki (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), ugotovil, da ravnanje tožeče stranke pomeni kršitev členov 11, 12 in 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).
Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnjena, je pri Splošnem sodišču zoper ta sklep vložila ničnostno tožbo. Izpodbija zlasti nepristranskost postopka enotne preiskave zaradi združitve treh disciplinskih postopkov in to, da je v preiskavi kot odgovorna za njeno vodenje sodelovala prijaviteljica dejanj, ki so bile predmet enega od disciplinskih postopkov.
Splošno sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep razglasilo za ničen. Splošno sodišče je v sodbi dopolnilo svojo sodno prakso v zvezi s subjektivno nepristranskostjo in pojasnilo pojem objektivne nepristranskosti, pri čemer mora uprava v okviru disciplinskega postopka na podlagi načela dobrega upravljanja spoštovati oba pojma.
Presoja Splošnega sodišča
Najprej, Splošno sodišče je spomnilo, da pravica do dobrega upravljanja, določena v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pomeni, da ima vsaka oseba pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Evropske unije njene zadeve obravnavajo nepristransko. Zato mora uprava v skladu s sodno prakso skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavanega primera, o katerem mora odločiti, in zbrati vse dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za izvajanje njene diskrecijske pravice, pa tudi zagotoviti pravilen potek postopkov, ki jih izvaja.
Zahteva nepristranskosti zajema, prvič, subjektivno nepristranskost v smislu, da noben član zadevne institucije, ki obravnava zadevo, ne sme biti pristranski in ne sme imeti osebnih predsodkov, in drugič, objektivno nepristranskost v smislu, da mora institucija zagotoviti zadostna jamstva, da se v zvezi s tem izključi vsak upravičen dvom. V okviru preizkusa nepristranskosti postopka s kolegijskim organom odločanja dejstvo, da se dvomi o videzu nepristranskosti nanašajo le na eno osebo v kolegijskem organu, ni nujno odločilno, saj bi ta oseba lahko pri posvetovanju imela odločilen vpliv.
Subjektivna nepristranskost se domneva, dokler se ne dokaže nasprotno. Kar zadeva objektivno nepristranskost, te ni bilo, ker je bilo dokazano, da je bil eden od preiskovalcev pred začetkom preiskave seznanjen z dejanji, ki so bila predmet preiskave, saj se je eden od prijaviteljev z njim osebno posvetoval, in da bi lahko zadevna institucija za preiskovalca določila osebo, ki z dejanji ni bila predhodno seznanjena in torej ne bi vzbujala nobenega upravičenega dvoma glede njene nepristranskosti v razmerju do druge stranke.
Dalje, Splošno sodišče je menilo, da zadevni položaj, za katerega je značilno, da je oseba, odgovorna za vodenje enotne preiskave za vse tri postopke, tudi oseba, ki je prijavila dejanja, ki so predmet enega od postopkov, pomeni objektivno tveganje, da bi ta oseba lahko še pred začetkom preiskave imela vnaprejšnje prepričanje ali predsodek o vpletenosti tožeče stranke v dejanja. Zlasti ob upoštevanju vloge navedene osebe v poteku preiskave in vpliva, ki ga je ta oseba lahko imela na vsebino končnega poročila te preiskave, je lahko tak položaj pri tožeči stranki vzbudil upravičene dvome o objektivni nepristranskosti te preiskave. Zato je zaradi okoliščine, da Komisija preiskovalnega postopka ni izpeljala tako, da bi ji zagotovila zadostna jamstva glede objektivne nepristranskosti tega postopka, disciplinski postopek v celoti neveljaven.
Nazadnje, Splošno sodišče je v zvezi z razglasitvijo ničnosti izpodbijanega sklepa spomnilo, da je ničnost akta zaradi postopkovne nepravilnosti mogoče razglasiti le, če bi postopek v primeru neobstoja te nepravilnosti lahko pripeljal do drugačnega rezultata. V okviru tega preizkusa je treba upoštevati vse okoliščine zadeve ter zlasti naravo očitkov in obseg storjenih postopkovnih nepravilnosti glede na jamstva, ki so bila uradniku zagotovljena.
Splošno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da ima upravna preiskava pomembno vlogo in lahko vpliva na disciplinski postopek. OI namreč prav na podlagi te preiskave in zaslišanja zadevnega uradnika presodi, prvič, ali je treba uvesti disciplinski postopek, drugič, ali je treba v okviru tega postopka po potrebi zadevo predložiti disciplinski komisiji, in, tretjič, ko začne postopek pred disciplinsko komisijo, katera dejstva se navedeni komisiji predložijo. Zato ni mogoče izključiti, da bi upravna preiskava, če bi bila opravljena z vsemi jamstvi nepristranskosti, lahko pripeljala do drugačne presoje dejstev in tako drugačnih posledic. V teh okoliščinah je tožeča stranka lahko upravičeno dvomila o objektivni nepristranskosti preiskave in torej o disciplinskih postopkih zoper njo.