SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 15. junija 2010(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava znamke Skupnosti – Nogavica z oranžnim prstnim delom – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“
V zadevi T‑547/08,
X Technology Swiss GmbH s sedežem v Wollerauu (Švica), ki jo zastopata A. Herbertz in R. Jung, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata C. Jenewein in G. Schneider, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega senata za pritožbe UUNT z dne 6. oktobra 2008 (zadeva R 846/2008‑4) v zvezi z zahtevo za registracijo znaka, sestavljenega iz nogavice z oranžnim prstnim delom, kot znamke Skupnosti,
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi I. Pelikánová (poročevalka), predsednica, K. Jürimäe, sodnica, in S. Soldevila Fragoso, sodnik,
sodni tajnik: N. Rosner, administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 12. decembra 2008,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 17. marca 2009,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 5. maja 2009,
na podlagi duplike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 26. junija 2009,
na podlagi obravnave z dne 26. januarja 2010
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, X Technology Swiss GmbH, je 13. januarja 2007 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija in ki jo je tožeča stranka opredelila kot „drugo znamko – znamko mesta na proizvodu“ z „oranžno barvo (Pantone 16-1359 TPX)“, je upodobljena spodaj:
3 Proizvodi, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razred 25 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Oblačila, in sicer nogavice iz pletenin, nogavice in dolge nogavice“.
4 Prijavi znamke je bil priložen ta opis:
„Za znamko mesta na proizvodu je značilna oranžna kapucasta konica odtenka ‚Pantone 16-1359 TPX‘, ki prekriva prstni del vsakega izdelka, se pravi nogavice iz pletenine. Ne vključuje prstnega dela v celoti; je rob, ki gledano od spredaj in od strani deluje znatno horizontalno. Znamka je prikazana glede na preostali del izdelka, torej nogavice iz pletenine, vedno z zelo močnim barvnim kontrastom in je vedno na istem mestu.“
5 Preizkuševalec je 24. aprila 2008 zavrnil prijavo znamke z obrazložitvijo, da ni v skladu z določbami člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009). Tožeča stranka je pri UUNT 30. maja 2008 zoper odločbo preizkuševalca vložila pritožbo.
6 Četrti odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 6. oktobra 2008 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil.
7 Odbor za pritožbe je najprej menil, da je opis prijavljene znamke nedopusten, ker se nanaša na kontrast med barvo prstnega dela in barvo preostale nogavice. Tak opis naj namreč ne bi bil dovolj konkreten, saj ne določa vseh barv znamke. Odbor za pritožbe je dodal, da veljavni predpisi ne določajo kategorije „znamke mesta na proizvodu“. Zato je štel, da je prijavljena znamka tridimenzionalna ali figurativna znamka, ki ustrezno upodablja proizvod, in ki je bela nogavica z oranžnim prstnim delom.
8 Odbor za pritožbe je nato menil, da se proizvodi za prijavljeno znamko nanašajo na vsakega končnega potrošnika, saj gre za izdelke tekoče potrošnje, ki bolj ko ne spadajo v nižji cenovni razred. Po mnenju odbora za pritožbe je upoštevna javnost glede takih proizvodov le malo pozorna.
9 Odbor za pritožbe je nato menil, da bi upoštevna javnost prijavljeno znamko dojemala kot upodobitev proizvoda, ki jo narekujejo estetske in funkcionalne usmeritve. V zvezi s tem se je skliceval, prvič, na obstoj številnih dizajnov nogavic, drugič, na dejstvo, da so nekateri deli teh nogavic običajno pobarvani, vključno z oranžno barvo, tretjič, na to, da lahko pobarvani prstni del kaže na funkcionalni element, se pravi okrepitev, in četrtič, na dejstvo, da upoštevna javnost običajno ne dojema pobarvanega prstnega dela nogavice kot označbo izvora. Po mnenju odbora za pritožbe zato prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
Predlogi strank
10 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
11 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
12 Tožeča stranka uveljavlja en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. Tožbeni razlog ima dva dela, in sicer se prvi nanaša na napako pri opredelitvi prijavljene znamke, drugi pa na napako pri presoji glede razlikovalnega učinka prijavljene znamke.
13 Komisija izpodbija utemeljenost trditev tožeče stranke.
Prvi del tožbenega razloga: napaka pri opredelitvi prijavljene znamke
Trditve strank
14 Tožeča stranka navaja, da so „znamke mesta na proizvodu“ posebna kategorija, čeprav je zakonodaja ne določa izrecno. Namen „znamke mesta na proizvodu“ naj bi bil namreč varstvo dvodimenzionalnega ali tridimenzionalnega znaka, ki je na določen način in z natančnostjo dan na površino proizvoda ali na del te površine. Varstvo, ki je podeljeno „znamki mesta na proizvodu“, naj bi vključevalo le njeno konkretno uporabo na zadevnih proizvodih.
15 Tožeča stranka zato meni, da v obravnavani zadevi sodna praksa, ki se nanaša na tridimenzionalne znamke, ni upoštevna, saj prijavljena znamka ne vključuje oblike nogavice ali njenih drugih značilnosti, ampak postavitev posebnega znaka – z določenim odtenkom pobarvanega dela – na natančno določen del površine nogavice.
16 Tožeča stranka dodaja, da je UUNT v več prejšnjih odločbah sprejel, da je mogoče „znamke mesta na proizvodu“ registrirati kot znamke.
17 UUNT izpodbija utemeljenost trditev tožeče stranke glede uporabe sodne prakse – ki se nanaša na tridimenzionalne znamke – v obravnavani zadevi.
Presoja Splošnega sodišča
18 Za uvod je treba navesti, da je tožeča stranka v svojih pisanjih in na obravnavi potrdila, da njena prijava vključuje le z „oranžno barvo (Pantone 16-1359 TPX)“ pobarvan prstni del na izdelku, se pravi nogavici iz pletenine, kot je prikazano v točki 2 zgoraj, in ne vključuje drugih delov zadevnega proizvoda. Tako določeno znamko opredeljuje kot „znamko mesta na proizvodu“.
19 Glede te opredelitve je treba navesti, da „znamke mesta na proizvodu“ kot posebna kategorija znamk niso omenjene niti v Uredbi št. 40/94 niti v Uredbi Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe št. 40/94 (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 17, zvezek 1, str. 189). Vendar ker člen 4 Uredbe št. 40/94 (postal člen 4 Uredbe št. 207/2009) ne vsebuje izčrpnega seznama znakov, ki bi lahko bili znamke Skupnosti, ta okoliščina glede možnosti registracije „znamk mesta na proizvodu“ ni upoštevna.
20 Poleg tega je videti, da se „znamke mesta na proizvodu“ približujejo kategoriji figurativnih in tridimenzionalnih znamk, ker se pri njih uporabljajo figurativni in tridimenzionalni elementi na površini proizvoda.
21 Vendar dejstvo, da je „znamka mesta na proizvodu“ opredeljena kot figurativna ali tridimenzionalna znamka ali kot posebna kategorija znamk, v okviru presoje njenega razlikovalnega učinka ni upoštevno.
22 V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 se namreč ne registrirajo znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka.
23 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da razlikovalni učinek znamke v smislu tega člena pomeni, da je znamka primerna, da proizvode, za katere je bila zahtevana registracija, označuje kot proizvode, ki izvirajo iz določenega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov drugih podjetij (sodbi Sodišča z dne 29. aprila 2004 v združenih zadevah Procter & Gamble proti UUNT, C‑473/01 P in C‑474/01 P, Recueil, str. I-5173, točka 32, in z dne 21. oktobra 2004 v zadevi UUNT proti Erpo Möbelwerk, C‑64/02 P, ZOdl., str. I-10031, točka 42).
24 Ta razlikovalni učinek je treba presojati po eni strani glede na proizvode ali storitve, za katere je bila zahtevana registracija, in po drugi strani glede na zaznavanje upoštevne javnosti (zgoraj navedena sodba Procter & Gamble proti UUNT, točka 33, in sodba Sodišča z dne 22. junija 2006 v zadevi Storck proti UUNT, C‑25/05 P, ZOdl., str. I-5719, točka 25).
25 Na zaznavanje upoštevne javnosti pa je mogoče vplivati z naravo znaka, za katerega je bila zahtevana registracija. Ker povprečni potrošniki po navadi ne sklepajo o tržnem izvoru proizvodov iz znakov, ki se zamešajo z videzom teh proizvodov, imajo tako taki znaki razlikovalni učinek v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 le, če se občutno razlikujejo od standarda ali navad v sektorju (glej v tem smislu sodbe Sodišča z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Mag Instrument proti UUNT, C‑136/02 P, ZOdl., str. I-9165, točki 30 in 31; z dne 12. januarja 2006 v zadevi Deutsche SiSi‑Werke proti UUNT, C‑173/04 P, ZOdl., str. I-551, točki 28 in 31, in z dne 4. oktobra 2007 v zadevi Henkel proti UUNT, C‑144/06 P, ZOdl., str. I-8109, točki 36 in 37).
26 Odločilna okoliščina za uporabo sodne prakse, navedene v točki 25 zgoraj, ni to, da se zadevni znak opredeli kot figurativni, tridimenzionalni ali drug znak, ampak to, da se zameša z videzom označenega proizvoda. To merilo je bilo tako uporabljeno za tridimenzionalne znamke (zgoraj navedene sodbe Procter & Gamble proti UUNT, Mag Instrument proti UUNT, in Deutsche SiSi‑Werke proti UUNT) in za figurativne znamke, ki so predstavljene z dvodimenzionalnim prikazom označenega proizvoda (zgoraj navedeni sodbi Storck proti UUNT in Henkel proti UUNT), in tudi za znak, ki ga sestavlja vzorec na površini proizvoda (sklep Sodišča z dne 28. junija 2004 v zadevi Glaverbel proti UUNT, C‑445/02 P, ZOdl., str. I-6267). Poleg tega se v sodni praksi šteje, da je mogoče barvam in njihovim abstraktnim kombinacijam priznati lasten razlikovalni učinek le v izjemnih okoliščinah, ker se zamešajo z videzom označenih proizvodov in ker se načeloma ne uporabljajo kot sredstva za identifikacijo tržnega izvora (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 6. maja 2003 v zadevi Libertel, C‑104/01, Recueil, str. I-3793, točki 65 in 66, in z dne 24. junija 2004 v zadevi Heidelberger Bauchemie, C‑49/02, ZOdl., str. I-6129, točka 39).
27 V teh okoliščinah je treba preveriti, ali se prijavljena znamka zameša z videzom označenega proizvoda ali pa od njega ni odvisna.
28 Glede na navedbe tožeče stranke je namen prijavljene znamke varstvo posebnega znaka, ki je dan na določen del površine označenega proizvoda. Prijavljene znamke tako ni mogoče ločiti od oblike dela tega proizvoda, in sicer oblike prstnega dela nogavice iz pletenine. Zato je treba šteti, da se prijavljena znamka zameša z videzom označenega proizvoda in da se zaradi tega uporabi sodna praksa, navedena v točki 25 zgoraj (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2009 v zadevi Lange Uhren proti UUNT (Geometrična polja na številčnici ročne ure), T‑152/07, neobjavljena v ZOdl., točke od 74 do 83).
29 Glede trditve tožeče stranke o prejšnjih odločbah UUNT je treba opozoriti, da je treba zakonitost odločb odborov za pritožbe presojati le na podlagi Uredbe št. 40/94, kakor jo razlaga sodišče Skupnosti, in ne na podlagi prejšnje prakse odločanja teh odborov (sodba Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2002 v zadevi Streamserve proti UUNT (STREAMSERVE), T‑106/00, Recueil, str. II-723, točka 66). Vsekakor je treba ugotoviti, da so odbori za pritožbe UUNT v odločbah, ki jih navaja tožeča stranka, glede zadevnih znamk uporabili sodno prakso, ki se nanaša na znake, ki se zamešajo z videzom proizvodov, ki jih znamke označujejo.
30 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe ni storil napake, ko je v izpodbijani odločbi glede prijavljene znamke uporabil to isto sodno prakso. Prvi del tožbenega razloga je zato treba zavrniti.
Drugi del tožbenega razloga: napaka pri presoji glede razlikovalnega učinka prijavljene znamke
Trditve strank
31 Tožeča stranka navaja, da zadevni proizvodi niso proizvodi, ki so poceni, saj proizvaja nogavice, ki so „tehnične“ oziroma „funkcionalne“ in so višjega cenovnega razreda, in sicer stanejo med 10 in 20 EUR. Zato se ne bi smelo šteti, da je pozornost upoštevne javnosti pri nakupu teh proizvodov majhna, kar pa naj bi bilo še toliko bolj res, ker naj bi se v sodni praksi priznalo, da je ista javnost posebno pozorna pri znamkah oblačil.
32 Glede tega, kako upoštevna javnost zaznava prijavljeno znamko, tožeča stranka za uvod navaja, da na podlagi sodne prakse le dejstvo, da se znak zaznava tudi, vendar ne samo kot okrasni element, ne ovira njegovega varstva kot znamke.
33 Tožeča stranka dodaja, da čeprav je za sektor nogavic iz pletenin značilno veliko število različnih vzorcev in barv, naj ne bi bilo tako, ko gre za zadevne „tehnične“ oziroma „funkcionalne“ nogavice s pobarvanimi prstnimi deli. Po mnenju tožeče stranke obstoj velikega števila različnih vzorcev in barv glede na stalen razvoj na področju mode, ki naj bi vključeval zavrnitev skoraj vseh novih znamk, nikakor ne bi smel ovirati registracije znamke.
34 Na trgu obutve naj bi bila upoštevna javnost poleg tega navajena, da je tržni izvor „tehničnih“ nogavic označen z določenim figurativnim elementom, ki je sestavljen iz črt, našitkov ali geometrijskih likov, ki so dobro vidni na proizvodu, ali iz pobarvanih delov tega proizvoda. V zvezi s tem pojasnjuje, da se je pred UUNT sklicevala na proizvode drugega podjetja, ki tudi trži nogavice s pobarvanim prstnim delom, le da bi dokazala to okoliščino.
35 Tudi ob domnevi, da upoštevna javnost ni navajena takega označevanja tržnega izvora zadevnih proizvodov, kakršen je naveden v točki 34 zgoraj, naj bi bilo načeloma s postavitvijo znamke na del proizvoda, ki prej ni bil uporabljen za ta namen, mogoče označiti tržni izvor. V teh okoliščinah tožeča stranka poudarja, da na področju športnih izdelkov proizvajalci običajno postavijo znamke na najrazličnejša mesta.
36 Po mnenju tožeče stranke odbor za pritožbe tudi ni preučil okoliščine, da je bil v prijavljeni znamki natančno določen barvni odtenek, in kot naj bi bilo razvidno iz prejšnje odločbe prvega odbora za pritožbe UUNT, je to upoštevna okoliščina. V teh okoliščinah tožeča stranka poudarja, da je očitno prvo podjetje, ki je pobarvalo nogavice z zadevnim barvnim odtenkom, ta značilnost pa ji je zlasti omogočila, da je eno od vodilnih podjetij na trgu tehničnih nogavic višjega kakovostnega razreda.
37 Tožeča stranka poleg tega pojasnjuje, da tehnične ali funkcionalne omejitve ne nalagajo mesta, oblike in barve prijavljene znamke. V zvezi s tem naj razmišljanje odbora za pritožbe o močni obrabi nogavic na prstnem delu sploh ne bi bilo logično.
38 Tožeča stranka je na obravnavi tudi navedla, da zaradi tveganja takojšne ponareditve znaka ni mogoče uveljavljati člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009). Po njenem mnenju bi bilo zato treba registrirati tudi nove oblike znamk.
39 UUNT izpodbija utemeljenost trditev tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
40 Trditve tožeče stranke, ki jih je predložila v okviru drugega dela tožbenega razloga, je treba preučiti glede na načela, razložena v točkah od 22 do 25 zgoraj.
41 Za uvod je treba ugotoviti, da stranki ne izpodbijata tega, da je upoštevna javnost, kot je v točki 23 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil odbor za pritožbe, sestavljena iz vseh končnih potrošnikov.
42 Glede stopnje pozornosti upoštevne javnosti je treba navesti, da lahko UUNT pri preučevanju, ali je mogoče registrirati znak, upošteva le seznam proizvodov, kakor je razviden iz prijave zadevne znamke, s pridržkom morebitnih sprememb te prijave (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 13. aprila 2005 v zadevi Gillette proti UUNT – Wilkinson Sword (RIGHT GUARD XTREME sport), T‑286/03, neobjavljena v ZOdl., točka 33). V obravnavani zadevi pa so na seznamu proizvodov za prijavljeno znamko brez drugega opisa navedena „oblačila, in sicer nogavice iz pletenin, nogavice in dolge nogavice“. Trditve tožeče stranke, da gre za „tehnične“ oziroma „funkcionalne“ proizvode in da je prodajna cena takih izdelkov višja, zato niso upoštevne.
43 Glede preostalega je treba navesti, da ko je odbor za pritožbe v točki 23 izpodbijane odločbe ugotovil – da upoštevna javnost nogavicam posveča bolj ko ne malo pozornosti, ker so izdelki tekoče potrošnje, ki bolj ko ne spadajo v nižji cenovni razred – je svojo analizo utemeljil z dejstvi, ki izhajajo iz praktične splošno pridobljene izkušnje trženja blaga široke potrošnje in ki jih lahko poznajo vsi, zlasti pa potrošniki teh proizvodov. Če se tožeča stranka sklicuje na razlikovalni učinek prijavljene znamke kljub analizi odbora za pritožbe, ki temelji na tej izkušnji, mora sama predložiti konkretne in utemeljene podatke, ki dokazujejo, da ima prijavljena znamka razlikovalni učinek, ker lahko to sama glede na njeno dobro poznavanje trga bolje stori (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 15. marca 2006 v zadevi Develey proti UUNT (Oblika plastične steklenice), T‑129/04, ZOdl., str. II-811, točki 19 in 21 in navedena sodna praksa).
44 V zvezi s tem tožeča stranka le zatrjuje, da je v sodni praksi sprejeto, da je upoštevna javnost posebno pozorna pri znamkah oblačil. Po eni strani tožeča stranka te trditve, ki je v bistvu dejstvo, ni podprla. Po drugi strani pa je vsekakor treba sprejeti, da bo potrošnik pri izbiri nekaterih oblačil in nekatere obutve običajno pozoren, saj bo hotel pred nakupom preveriti, ali predlagani proizvod funkcionalno in estetsko ustreza njegovim pričakovanjem. Vendar ta ugotovitev ne velja za nogavice iz pletenin, ki jih potrošnik običajno ne poizkusi pred nakupom.
45 V teh okoliščinah odbor za pritožbe ni storil napake, ko je ugotovil, da je pozornost upoštevne javnosti bolj ko ne majhna.
46 Odbor za pritožbe je glede tega, kako upoštevna javnost zaznava prijavljeno znamko, navedel, da je to, da je prstni del izdelka, se pravi nogavice iz pletenine, pobarvan, zaznano kot okrasni ali kot funkcionalni element, povezan z okrepitvijo prstnega dela. Najprej je treba preučiti trditve tožeče stranke glede zaznavanja prijavljene znamke kot okrasnega elementa.
47 V zvezi tem je upoštevna argumentacija odbora za pritožbe, ki jo je razvil v točkah od 25 do 27 in 31 izpodbijane odločbe in ki je povzeta v točki 9 zgoraj, temeljila na praktični splošno pridobljeni izkušnji trženja blaga široke potrošnje, kar pomeni, da mora tožeča stranka predložiti konkretne in utemeljene podatke, s katerimi bi omajala utemeljenost zadevnih stališč.
48 Najprej, tožeča stranka izpodbija obstoj različnih vzorcev pobarvanih prstnih delov nogavic, ki so „tehnične“ oziroma „funkcionalne“. Kot pa je bilo navedeno v točki 42 zgoraj, se tožeča stranka napačno omejuje na te kategorije proizvodov, saj seznam prijavljenih proizvodov vključuje nogavice iz pletenin na splošno. V preostalem njena trditev ni nikakor podprta.
49 Trditve tožeče stranke, ki se nanaša na stalen razvoj mode, prav tako ni mogoče sprejeti. Nove znamke, ki označujejo proizvode, ki so pod vplivom mode, je namreč mogoče vedno registrirati, če lahko izpolnjujejo bistveno funkcijo, ki je identificirati tržni izvor proizvodov. Če pa znak ne more opravljati te funkcije, ga ni mogoče registrirati kot znamko, ne glede na to, da obstajajo številni podobni znaki oziroma se nepretrgoma oblikujejo v zadevnem industrijskem sektorju.
50 Nato je treba navesti, da tožeča stranka ni predložila konkretnih elementov v podporo svoji trditvi, da zadevni potrošnik običajno zaznava pobarvan prstni del nogavice kot označbo tržnega izvora.
51 Glede sklicevanja na športno obutev v zvezi s tem je treba navesti, da prijavljena znamka ni prikazana kot natančno določena črta, našitek ali geometrijski lik na proizvodu, ampak le kot pobarvan del površine tega proizvoda. Tožeča stranka pa ni predložila elementov, s katerimi bi predlagala, da upoštevna javnost pobarvanost nekaterih delov obutve običajno zaznava kot označbo tržnega izvora.
52 Tožeča stranka navaja tudi, da proizvajalci, zlasti na področju športnih izdelkov, postavljajo znamke na najrazličnejša mesta. Čeprav tožeča stranka v tem smislu ni predložila konkretnih elementov, je treba vsekakor priznati, da je razmeroma običajno, da so znamke proizvajalcev na nogavicah, zlasti na športnih nogavicah. Čeprav so take znamke najpogosteje na gležnju, je tudi mogoče, da so na stopalu ali celo na zgornjem delu prstnega dela. Vendar pri takih znamkah ne gre le za pobarvanost, temveč za besedne in figurativne elemente, ki bolje označujejo tržni izvor zadevnih proizvodov kot prijavljena znamka.
53 Tožeča stranka se sklicuje tudi na nogavice s prstnim delom zlate barve, ki jih trži konkurent. Vendar ni predložila konkretnih elementov, s katerimi bi predlagala, da je navedena pobarvanost lastna, s katero je mogoče brez upoštevanja morebitnega razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, označiti tržni izvor zadevnih proizvodov. Poleg tega, čeprav je videti, da je zadevni konkurent dejansko registriral znamko Skupnosti, ki je nogavica s prstnim delom zlate barve in ki vključuje zlasti nogavice iz pletenin, ta znamka ni primerljiva s prijavljeno znamko, saj prva poleg navedene predstavitve vključuje tudi besedni element „gold toe“.
54 Nazadnje, tožeča stranka napačno trdi, da odbor za pritožbe ni upošteval dejstva, da prijavljena znamka zajema natančno določen barvni odtenek. Odbor za pritožbe je namreč v točkah od 19 do 22 izpodbijane odločbe opozoril na sodno prakso, navedeno v točki 26 zgoraj, o omejeni sposobnosti barv ali njihovih kombinacij za označbo tržnega izvora proizvodov. Odbor za pritožbe je v točki 26 izpodbijane odločbe ugotovil, da je oranžna barva običajna v sektorju nogavic iz pletenin, vsaj če je v kombinaciji z drugimi barvami nogavice.
55 Tožeča stranka se glede upoštevnosti dejstva, da je prijavljena znamka vključevala natančno določeno barvo, sklicuje na odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. aprila 2007 (zadeva R 781/2006-1) o znamki, ki je sestavljena iz madeža na površini injekcije. Prejšnja praksa odločanja odborov za pritožbe, kot je bilo navedeno v točki 29 zgoraj, pa ni upoštevna. Znaka in proizvodi, obravnavani v obeh primerih, imajo vsekakor malo skupnega. V preostalem se je prvi odbor za pritožbe v odločbi, na katero se sklicuje tožeča stranka, omejil le na presojo okoliščin obravnavane zadeve in ni nikakor štel, da bi zatrjevanje kakršne koli barve podelilo „znamki mesta proizvoda“ razlikovalni učinek.
56 Trditve, da je bila tožeča stranka prvo podjetje, ki je uporabilo prijavljeni barvni odtenek za nogavice, kar bi ji omogočilo, da postane vodilno podjetje na trgu, niso podprte. Zlasti ne obstaja noben element, s katerim bi bilo predlagano, da je tožeča stranka morebiti tržno uspela zaradi dejstva, da je upoštevna javnost oranžno pobarvan prstni del nogavic, ki jih tožeča stranka izdeluje, zaznala tako, kot da ima lasten razlikovalni učinek.
57 Iz navedenega je razvidno, da ni mogoče sprejeti nobene trditve tožeče stranke o zaznavanju prijavljene znamke kot okrasnega elementa.
58 V odgovor na trditev, ki jo je tožeča stranka podala na obravnavi, je treba tudi poudariti, da tveganje, da bo konkurent element iz predstavitve proizvoda ali storitve posnemal, ne vpliva na razlago člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. Na podlagi te določbe je namreč registracija kot znamke Skupnosti pridržana za znake, s katerimi zadevni potrošnik pri zaznavanju po njihovi lastni naravi identificira tržni izvor proizvodov ali storitev, ki jih označujejo. Gospodarski subjekt, ki pri svojem poslovanju uporablja znak, ki ne izpolnjuje tega pogoja, bi lahko, če je treba, dokazal, da je ta znak pridobil razlikovalni učinek z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe št. 40/94, ali uporabil druga pravna sredstva, ki jih ima morda na voljo, kot je pravica iz znamk in modelov ali tožba na podlagi nelojalne konkurence.
59 Na podlagi vsega navedenega je treba skleniti, da odbor za pritožbe ni storil napake, ko je ugotovil, da bi upoštevna javnost prijavljeno znamko zaznala kot okrasni element, ker se ne razlikuje občutno od standarda ali navad v sektorju nogavic iz pletenin, in da zato nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. Drugi del tožbenega razloga je zato treba zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti argumentacijo o zaznavanju prijavljene znamke kot funkcionalnega elementa.
60 Ker sta bila oba dela edinega tožbenega razloga zavrnjena, je treba tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
61 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. X Technology Swiss GmbH se naloži plačilo stroškov.
Pelikánová | Jürimäe | Soldevila Fragoso |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 15. junija 2010.
Podpisi