SODBA SODIŠČA
z dne 11. julija 1974(*)
V zadevi 8/74,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 177 Pogodbe EGS, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Bruxelles glede razlage členov 30, 31, 32, 33 36 in 85 Pogodbe EGS, v kazenskem postopku
Procureur du Roi
proti
Benoîtu in Gustavu Dassonvillu
in v civilnem sporu
Sa Ets Fourcroy,
Sa Breuval in Cie
proti
Benoîtu in Gustavu Dassonvillu,
SODIŠČE,
v sestavi R. Lecourt, predsednik, A. M. Donner, M. Sørensen, predsednika senatov, R. Monaco, J. Mertens de Wilmars, P. Pescatore, H. Kutscher, C. Ó Dálaigh in A. J. Mackenzie Stuart (poročevalec), sodniki,
generalni pravobranilec: M. Trabucchi,
sodni tajnik: A. Van Houtte
izreka naslednjo
Sodbo
1 Ob upoštevanju, da je s sodbo z dne 11. januarja 1974, ki jo je Sodišče prejelo 8. februarja 1974, Tribunal de première instance de Bruxelles v skladu s členom 177 Pogodbe EGS postavilo Sodišču vprašanji za predhodno odločanje o razlagi členov 30, 31, 32, 33, 36 in 85 Pogodbe EGS, ki se nanašata na zahtevo po spremnem uradnem dokumentu za označevanje porekla blaga, ki ga izda država izvoznica;
2 ker s prvim vprašanjem sprašuje, ali nacionalna določba, ki prepoveduje uvoz blaga, ki ima označbo o poreklu, vendar nima uradnih spremnih dokumentov, ki jih izdaja država izvoznica, s katerimi potrjuje njegovo upravičenost do take označbe, pomeni ukrep z enakim učinkom kot količinske omejitve po členu 30 Pogodbe;
3 ker je bil ta predlog vložen v okviru kazenskega postopka, ki je bil v Belgiji sprožen proti trgovcem, ki so v Franciji v prostem prometu zakonito kupili škotski viski in ga uvozili v Belgijo, niso pa imeli potrdila britanskih carinskih organov o poreklu in so s tem kršili nacionalne predpise;
4 ker iz spisa in iz ustnega postopka izhaja, da lahko trgovec, ki želi v Belgijo uvoziti škotski viski, ki je že v prostem prometu v Franciji, pridobi tako potrdilo samo z velikimi težavami, v nasprotju z uvoznikom, ki uvaža neposredno iz države proizvajalke;
5 ob upoštevanju, da vsi trgovinski predpisi držav članic, ki lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino znotraj Skupnosti, pomenijo ukrepe z enakim učinkom kot količinske omejitve;
6 ker če država članica ob odsotnosti sistema, ki bi potrošnikom na ravni Skupnosti zagotavljal pristnost označbe o poreklu blaga, sprejme ukrepe za preprečevanje nepoštene prakse na tem področju, morajo biti ti ukrepi razumni, zahteva po zahtevanih dokazilih pa ne sme ovirati trgovine med državami članicami in morajo biti ta zato dostopna vsem njihovim državljanom;
7 ker tudi brez preverjanja, ali člen 36 zajema take ukrepe, ti ukrepi, skladno z načelom, opredeljenim v drugem stavku tega člena, v nobenem primeru ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami;
8 ker to lahko velja za formalnosti, ki jih država članica zahteva zaradi dokazovanja porekla blaga in ki jih lahko brez resnih težav izpolnijo samo neposredni uvozniki;
9 ker je zato zahteva države članice po potrdilu o pristnosti, ki ga težje pridobijo uvozniki blaga, ki je že zakonito v prostem prometu v drugi državi članici, kot uvozniki istega blaga neposredno iz države izvora, ukrep z enakim učinkom kot količinske omejitve, ki ga Pogodba prepoveduje;
10 ob upoštevanju, da z drugim vprašanjem sprašuje, ali je sporazum, ki omejuje konkurenco in prizadene trgovino med državami članicami in je povezan z nacionalnim predpisom glede potrdil o poreklu, ničen, če ekskluzivnemu uvozniku zgolj omogoča, da uporablja tak predpis za preprečevanje vzporednega uvoza ali temu ne nasprotuje;
11 ob upoštevanju, da ekskluzivni sporazum spada pod prepoved iz člena 85, če sporazum vse osebe razen ekskluzivnega uvoznika ovira, pravno ali dejansko, pri uvozu omenjenega blaga iz drugih držav članic na zaščiteno območje;
12 ob upoštevanju, da ekskluzivni sporazum lahko zaradi povezave s posledicami, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje o izključni uporabi določenih potrdil o pristnosti, prizadene trgovino med državami članicami in lahko ovira konkurenco, če koncesionar lahko prepreči vzporeden uvoz iz drugih držav članic na območje, za katero velja koncesija;
13 ob upoštevanju, da je zlasti pri presoji, ali je ta primer tak, treba poleg pravic in obveznosti, ki izhajajo iz določb v sporazumu, upoštevati pravni in ekonomski vidik, v katerem je dogovor nastal, in zlasti možnost obstoja podobnih sporazumov med istim proizvajalcem in koncesionarji v drugih državah članicah;
14 ker v zvezi s tem ohranjanje znatno višjih cen v eni državi članici od tistih v drugi državi članici lahko vodi do preverjanja, ali se ekskluzivni sporazum o trgovanju uporablja za preprečevanje uvoznikom, da bi pridobili potrdila o pristnosti zadevnega blaga, ki jih zahteva tak nacionalni predpis, kot izhaja iz vprašanja;
15 ker kljub temu dejstvo, da sporazum zgolj pooblašča, da se uporablja tak nacionalni predpis ali temu ne nasprotuje, samo po sebi ne zadostuje za ničnost sporazuma.
Stroški
16 Ob upoštevanju, da se stroški vlade Belgije in Združenega kraljestva ter Komisije Evropskih skupnosti, ki so Sodišču predložile svoja stališča, ne povrnejo;
17 ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred Tribunal de première instance de Bruxelles, to odloči o stroških.
Iz teh razlogov je v odgovor na vprašanji, ki ju je postavilo Tribunal de première instance de Bruxelles s sodbo z dne 11. januarja 1974, SODIŠČE razsodilo:
1) Zahteva države članice po potrdilu o pristnosti, ki ga težje pridobijo uvozniki blaga, ki je že zakonito v prostem prometu v drugi državi članici, kot uvozniki istega blaga neposredno iz države izvora, je ukrep z enakim učinkom kot količinske omejitve, ki ga Pogodba prepoveduje.
2) Dejstvo, da dogovor zgolj pooblašča, da se uporablja tak nacionalni predpis ali temu ne nasprotuje, samo po sebi ne zadostuje za ničnost sporazuma.
Monaco | Mertens de Wilmars Pescatore | |
Kutscher | Ó Dálaigh | Mackenzie Stuart |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 11. julija 1974.