Pritožba, ki jo je Reber Holding GmbH & Co. KG vložila 20. marca 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 17. januarja 2013 v zadevi T-355/09, Reber Holding GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-141/13 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Reber Holding GmbH & Co. KG (zastopnika: O. Spuhler, M. Geitz, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Wedl & Hofmann GmbH

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga:

naj sodbo Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi T-355/09 in odločbo četrtega odbora za pritožbe nasprotne stranke v pritožbenem postopku z dne 9. julija 2009 v zadevi R 623/2008-4 razveljavi

podredno,

naj sodbo, navedeno v prvem predlogu, razveljavi in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

naj naloži plačilo stroškov postopka nasprotni stranki v pritožbenem postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče naj bi zahtevo po "resni in dejanski uporabi" iz člena 42(2), prvi stavek, Uredbe o znamki Skupnosti v povezavi z odstavkom 3 istega člena razlagalo tako, da je odvisna od višine prometa in števila prodajnih mest. Taka razlaga naj bi bila napačna, ker naj v skladu z relevantno sodno prakso Sodišča doseganje konkretnega prometa sploh ne bi bilo potrebno za resno in dejansko uporabo.

Tudi če je Splošno sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni podana taka uporaba znamke "Walzertraum", navedene v utemeljitev ugovora, za čokoladne izdelke, ki bi ohranjala pravice v zvezi z znamko, Splošno sodišče ne bi smelo prekiniti svoje presoje.

Splošno sodišče bi moralo nadaljevati presojo ob upoštevanju načel iz sodbe Sodišča z dne 19. junija 2912 v zadevi C-307/10 (še neobjavljena) in obravnavati ročno izdelane pralineje. Tako bi moralo preveriti, ali predložena dokazila o uporabi zadostujejo za ugotovitev uporabe, ki ohranja pravice v zvezi z znamko "Walzertraum", navedeno v utemeljitev ugovora, za ročno izdelane pralineje. Temu naj bi bilo treba nedvomno pritrditi. Vendar pa Splošno sodišče tega ni presodilo.

Poleg tega naj bi se z izpodbijano sodbo kršilo tudi splošno načelo enakega obravnavanja. Neenako obravnavanje naj bi bilo zlasti v tem, da se je Splošno sodišče tudi pri znamki, navedeni v utemeljitev ugovora, sklicevalo na čokoladne izdelke, čeprav se ta znamka uporablja za ročno izdelane pralineje. Z upoštevanjem čokoladnih izdelkov kot reference so za pritožnico nujno veljala ista merila za uporabo, ki ohranja pravice v zvezi z znamko, kot za veliko multinacionalno podjetje. To naj bi kršilo splošno načelo enakega obravnavanja.

Zato naj bi bilo treba pritožbi v celoti ugoditi.

____________