Tožba, vložena 9. oktobra 2009 - Neubrandenburger Wohnungsgesellschaft proti Komisiji Evropskih skupnosti
(Zadeva T-407/09)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Neubrandenburger Wohnungsgesellschaft mbH (Neubrandenburg, Nemčija) (zastopnika: M. Núñez Müller in J. Dammann, odvetnika)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 29. julija 2009 (D/53320);
podredno, ugotovitev, da je Komisija kršila svoje obveznosti iz člena 88 ES in Uredbe ES št. 659/1999 s tem, ko ni sprožila uradnega postopka preverjanja v skladu s členom 88(2) ES;
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije D/53320 z dne 29. julija 2009 v zvezi s postopkom CP 141/2007 - Nemčija, možne državne pomoči v zvezi s privatizacijo stanovanj v Neubrandenburgu. V tej odločbi je Komisija predhodno mnenja, da pogodbe, ki jih je sklenila tožeča stranka v zvezi s privatizacijo javnih stanovanj v Neubrandenburgu in ki so predmet pritožbe ne vsebujejo državnih pomoči v smislu člena 87(1) ES.
Podredno, tožeča stranka predlaga ugotovitev, da Komisija ni izpolnila svoje obveznosti sprožiti uradni postopek preverjanja v skladu s členom 88(2) ES.
V utemeljitev ničnostne tožbe tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge.
Tožeča stranka najprej navaja, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično zato, ker je Komisija opustila uradni postopek preverjanja v skladu s členom 88(2) ES, čeprav je med postopkom predhodne preiskave, do katere je prišlo zaradi pritožbe tožeče stranke, naletela na resne težave pri oceni skladnosti zadevnih ukrepov s trgom Skupnosti. Drugič, Komisija naj bi z ugotovitvijo, da zadevne pogodbe ne vsebujejo državnih pomoči, kršila člen 87(1) ES. Dalje, Komisija je zlorabila svojo diskrecijsko pravico. Na koncu je navedeno, da je Komisija kršila svojo obveznost obrazložitve iz člena 253 ES.
V utemeljitev podredno navedene tožbe zaradi nedelovanja tožeča stranka navaja tri razloge.
Tožeča stranka v tej zvezi najprej navaja, da Komisija, kljub uradnemu pozivu tožeče stranke v skladu s členom 232, odstavek 2, ES, ni povzela nobene aktivnosti, kljub temu, da je zaradi težav, nastalih v postopku predhodne preiskave pri oceni zadevnih pogodb, ob začetku uradnega postopka preverjanja v skladu s členom 88(2) ES, to bila zavezana storiti. Na drugem mestu tožeča stranka navaja, da je Komisija z začetim postopkom kršila člen 4(4) Uredbe (ES) št. 659/1999
1, saj je v postopku predhodne preiskave imela razlog za pomislek o skladnosti zadevnih pogodb s skupnim trgom. Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Komisija ravnala v nasprotju s predvideno delitvijo pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi sodišči, v členih 87 ES in 88 ES, v zvezi z nadzorom pri državnih pomočeh, ko je zavlačevala postopek, dokler ni bil končan nacionalni postopek med tožečo stranko in upravičenci do pomoči, ki je potekal vzporedno.