Obvestilo v UL

 

Tožba Hans-Martin Tillack proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. junija 2004

(Zadeva T-193/04)

(Jezik postopka: angleščina)

Hans-Martin Tillack, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopajo Ian S. Forrester, QC, Thierry Bosly, Christoph Arhold, Nathalie Flandin, Justus Herrlinger in Juliette Siaens, lawyers, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 1. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih Skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

razglasi za nično odločbo OLAF-a glede vložitve pritožbe na belgijske in nemške organe;

mu dodeli denarno odškodnino v vrednosti, ki jo določi Sodišče skupaj z obrestmi, po stopnji, ki jo določi Sodišče

Komisiji ES naloži plačilo stroškov

sprejme take ali nadaljnje ukrepe, ki jih zahteva pravica

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Marca 2004 so belgijski organi na podlagi uradne pritožbe Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki tožečo stranko obtožuje podkupovanja uradnika ES, preiskali pisarno in dom tožeče stranke.

Tožeča stranka trdi, da mora biti odločba OLAF-a razglašena za nično, saj so bile ob njenem sprejetju kršene tako bistvene zahteve postopka kot tudi temeljna pravica zaščite novinarskih virov.

Tožeča stranka navaja, da gre za kršitev člena 11(7) Uredbe 1073/99¹, saj nadzorni odbor OLAF-a ni bil obveščen pred vložitvijo pritožb nacionalnim organom. Med celotno notranjo preiskavo OLAF-a tožeča stranka ni bil nikoli zaslišana. Poleg tega je odločba nična zato, ker je temeljila na napačni pravni podlagi. OLAF je ravnal v kontekstu notranje OLAF preiskave, s katero naj bi se odkrile domnevne kršitve veljavnih pravil s strani uradnikov, čeprav tožeča stranka ni uradnik niti uslužbenec kateregakoli organa Skupnosti.

V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da je odločba OLAF-a s tem, da zaproša nacionalne oblasti, naj preiščejo dom in pisarno tožeče stranke z namenom, da bi identificirale njegove obveščevalce znotraj Komisije, kršila temeljno pravico zaščite novinarskih virov, ki predstavlja del pravice svobode tiska.

V svojem zahtevku za odškodnino tožeča stranka trdi, da je OLAF-ova pritožba nacionalnim organom in OLAF-ove številne javne obtožbe tožeče stranke predstavljajo napravilnosti, ki so povzročile hudo škodo za osebni in poklicni ugled tožeče stranke.

____________

¹ - Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.5.1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str.1)