SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 16. decembra 2021(*)
„Predhodno odločanje – Onesnaževanje zraka – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Direktiva 2003/87/ES – Naprave, v katerih poteka izgorevanje goriva – Priloga I – Skupna nazivna vhodna toplotna moč – Načini izračuna – Pravilo o seštevanju“
V zadevi C‑575/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) z odločbo z dne 29. septembra 2020, ki je na Sodišče prispela 3. novembra 2020, v postopku
Apollo Tyres (Hungary) Kft.
proti
Innovációért és Technológiáért Felelős Miniszter,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi C. Lycourgos (poročevalec), predsednik četrtega senata v funkciji predsednika desetega senata, I. Jarukaitis in M. Ilešič, sodnika,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Apollo Tyres (Hungary) Kft. T. Biczi, ügyvéd,
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in K. Szíjjártó, agenta,
– za Evropsko komisijo G. Wils, B. De Meester in K. Talabér‑Ritz, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Priloge I, točka 3, k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 (UL 2018, L 76, str. 3) (v nadaljevanju: Direktiva 2003/87).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Apollo Tyres (Hungary) Kft. (v nadaljevanju: Apollo Tyres) in Innovációért és Technológiáért Felelős Miniszter (minister, pristojen za inovacije in tehnologijo, Madžarska; v nadaljevanju: minister za inovacije) zaradi globe, ki jo je navedeni minister naložil tej družbi, ker je brez dovoljenja za emisije izpuščala toplogredne pline.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1) Direktive 2003/87 določa:
„Ta direktiva se uporablja za emisije iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I, in toplogredne pline, naštete v Prilogi II.“
4 Člen 3 te direktive določa:
„V tej direktivi izraz:
[…]
(b) ,emisije‘ pomeni izpust toplogrednih plinov v ozračje iz virov v napravi ali izpust plinov, navedenih za dejavnost iz Priloge I, iz zrakoplova, ki izvaja letalsko dejavnost iz te priloge;
[…]
(e) ,naprava‘ pomeni nepremično tehnično enoto, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;
[…]“
5 Člen 4 navedene direktive določa:
„Države članice zagotovijo, da od 1. januarja 2005 nobena naprava ne izvaja nobene dejavnosti iz Priloge I, ki povzroča emisije, določene za to dejavnost, razen če ima njegov upravljavec dovoljenje za emisijo toplogrednih plinov, ki ga je izdal pristojni organ v skladu s členoma 5 in 6, ali če je naprava izključena iz […] [sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (ETS)] [Evropske unije] na podlagi člena 27. To se uporablja tudi za naprave iz člena 24.“
6 Člen 7 te direktive določa:
„Upravljavec obvesti pristojni organ o vseh načrtovanih spremembah vrste ali delovanja naprave, o vsaki razširitvi ali znatnem zmanjšanju njene zmogljivosti, zaradi katerih bi bilo morda treba posodobiti dovoljenje za emisije toplogrednih plinov. Kjer je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje. Kadar se spremeni identiteta upravljavca naprave, pristojni organ posodobi dovoljenje, tako da doda ime in naslov novega upravljavca.“
7 Člen 12(3) Direktive 2003/87 določa:
„Države članice v obdobju do 31. decembra 2020 zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki niso pravice, izdane v skladu s Poglavjem II, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo. Države članice za obdobje, ki se začne 1. januarja 2021, zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.“
8 Člen 14(3) te direktive določa:
„Države članice zagotovijo, da vsak upravljavec naprave ali operator zrakoplova spremlja in poroča pristojnemu organu o emisijah iz te naprave ali, od 1. januarja 2010, zrakoplova, ki ga upravlja, v vsakem koledarskem letu po koncu tega leta v skladu z akti iz odstavka 1.“
9 Člen 27a(3) navedene direktive določa:
„Države članice lahko iz […] ETS [Unije] izključijo tudi rezervne ali pomožne enote, ki niso obratovale več 300 ur na leto v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) odstavka 1, pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavkih 1 in 2.“
10 Med dejavnostmi, na katere se nanaša Priloga I k tej direktivi, naslovljena „Vrste dejavnosti, za katere se uporablja ta direktiva“, je navedeno „[i]zgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW (razen v napravah za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov)“.
11 V točki 3 te priloge je določeno:
„Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v […] ETS [Unije], se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, in enote, ki uporabljajo izključno biomaso. ,Enote, ki uporabljajo izključno biomaso‘ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.“
Madžarsko pravo
12 Člen 2, točka 24, az üvegházhatású gázok közösségi kereskedelmi rendszerében és az erőfeszítés-megosztási határozat végrehajtásában történő részvételről szóló 2012. évi CCXVII. törvény (zakon št. 217 iz leta 2012 o vključitvi v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju odločbe o porazdelitvi prizadevanj) (Magyar Közlöny 2012/180. (XII. 27.)), določa:
„Naprava: nepremična tehnična enota, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so naštete v Prilogi 1, točke od I do XXI, ali kateri koli z njimi povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu, in ki povzroča ali neposredno vpliva na emisije toplogrednih plinov, kot so opredeljene v Prilogi I.“
13 V točki 3.1 Priloge 1 k temu zakonu je dejavnost opredeljena kot „[i]zgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW (razen v napravah za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov)“.
14 Člen 1(5) az üvegházhatású gázok közösségi kereskedelmi rendszerében és az erőfeszítés-megosztási határozat végrehajtásában való részvételről szóló 2012. évi CCXVII. törvény végrehajtásának egyes szabályairól szóló 410/2012. (XII. 28.) Korm. rendelet (vladna uredba št. 410 z dne 29. decembra 2012 o nekaterih pravilih za izvajanje zakona št. 217 iz leta 2012 o vključitvi v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju odločbe o porazdelitvi prizadevanj) (Magyar Közlöny 2012/182. (XII. 28.)) določa:
„Organ izda dovoljenje za emisije na podlagi uradne odločbe, ki določa pogoje za ekološko uporabo, če ugotovi, da upravljavec spoštuje pogoje, določene v zakonu o sistemu za trgovanje. Podrobne zahteve glede vsebine dovoljenja za emisije so določene v Prilogi 3.“
15 Točka 2.7 Priloge 2 k tej uredbi določa:
„Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v skupni sistem, se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot – vključno z opremo, ki je izključena na podlagi člena 15/B zakona o sistemu za trgovanje (to so rezervne in reševalne enote) – v katerih prihaja do izgorevanja goriva v napravi. Te enote, vključno z opremo, ki je izključena na podlagi člena 15/B zakona o sistemu za trgovanje, so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, apnenih peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za ta izračun se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, in enote, ki uporabljajo izključno biomaso. ,Enote, ki uporabljajo izključno biomaso‘ vključujejo tudi enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.“
16 Člen 2, točka 7, a 140 kWth és annál nagyobb, de 50 MWth-nál kisebb teljes névleges bemenő hőteljesítményű tüzelőberendezések működési feltételeiről és légszennyező anyagainak kibocsátási határértékeiről szóló 53/2017. (X. 18.) FM rendelet (uredba ministra za kmetijstvo št. 53 z dne 18. oktobra 2018 o pogojih za delovanje in o mejnih vrednostih emisij kurilnih naprav s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 140 kW ali več, vendar manj kot 50 MW) (Magyar Közlöny 2017/169. (X. 18.)) določa:
„Nazivna vhodna toplotna moč je toplotna vrednost goriva, izražena v kilovatih (kW) ali v megavatih (MW), ki se v določeni časovni enoti dovaja v zadevno kurilno enoto in je potrebno za njeno delovanje pri nazivni vhodni moči, določeni v upravni odločbi.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
17 Družba Apollo Tyres v okviru svoje proizvodnje pnevmatik upravlja tri parne kotle.
18 Izključni zastopnik proizvajalcev teh kotlov je potrdil, da je bila največja moč zgorevanja navedenih kotlov uravnana z računalniškim programom na vrednosti 8,991 MW, 8,791 MW in 8,962 MW. Da bi nazivna vhodna toplotna moč teh kotlov ostala pod 20 MW, je eden od njih vedno izklopljen, tako da največja vhodna toplotna moč, ki jo je mogoče doseči z napravo, znaša 17,953 MW (8,991 MW + 8,962 MW). To se lahko dokaže na podlagi sistema evidenc porabe plina, dnevnih evidenc za kotle in dokumentov, v katerih se vpisuje poraba plina. V spremenjenem dovoljenju za obratovanje v zvezi z zaščito kakovosti zraka, ki je izdano družbi Apollo Tyres, je še navedeno, da lahko istočasno obratujeta največ dva kotla z največjo skupno nazivno vhodno toplotno močjo 17,953 MW.
19 Minister za inovacije je 20. marca 2020 družbi Apollo Tyres naložil globo v višini 29.000.000 madžarskih forintov (HUF) (približno 81.200 EUR) za emisije toplogrednih plinov brez dovoljenja, ker ima v nasprotju s tem, kar trdi ta družba, glede na nazivno vhodno toplotno moč treh kotlov, iz katerih je sestavljena njena naprava, ta naprava skupno nazivno toplotno moč zgorevanja več kot 20 MW, ne da bi bilo treba upoštevati omejitve, določene za nazivno moč teh kotlov.
20 Družba Apollo Tyres izpodbija zakonitost te odločbe pred Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska).
21 To sodišče se sprašuje, ali je za odločitev o vključitvi naprave v ETS Unije pomembno, da ima tehnična enota, ki sestavlja to napravo, neposreden vpliv na emisije. Drugače povedano, šlo naj bi za vprašanje, ali mora v tej tehnični enoti potekati dejavnost, ki vključuje izgorevanje goriva, ali dejavnost, ki je neposredno povezana s tako dejavnostjo, oziroma dejavnost, ki je s tako dejavnostjo neposredno tehnično povezana.
22 V teh okoliščinah je Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je mogoče Direktivo 2003/87, zlasti njeno Prilogo I, točka 3, razlagati tako, da pri odločanju o tem, ali je [izgorevanje goriva], ki poteka v zadevni napravi, zajeto v ETS, to, da oprema, ki je del te naprave, dokazano deluje pod omejitvijo, vpliva na skupno nazivno vhodno toplotno moč navedene naprave?“
Vprašanje za predhodno odločanje
23 Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba Prilogo I, točka 3, k Direktivi 2003/87 razlagati tako, da je treba skupno nazivno vhodno toplotno moč naprave izračunati ob upoštevanju omejitev, ki jih je upravljavec naprave določil za največjo nazivno vhodno toplotno moč te naprave.
24 V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da je cilj Direktive 2003/87 uvedba sistema za trgovanje s pravicami do emisije, ki je namenjen zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje na raven, s katero bo preprečeno nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in katerega končni cilj je varstvo okolja (sodba z dne 11. novembra 2021, Energieversorgungscenter Dresden‑Wilschdorf, C‑938/19, EU:C:2021:908, točka 67 in navedena sodna praksa).
25 Člen 2(1) Direktive 2003/87 določa, da področje uporabe navedene direktive zajema emisije, ki izhajajo iz dejavnosti, naštetih v njeni prilogi I, in toplogredne pline, naštete v njeni prilogi II, med katere med drugim spada ogljikov dioksid (sodba z dne 28. julija 2016, Vattenfall Europe Generation, C‑457/15, EU:C:2016:613, točka 28).
26 V skladu s členom 3(e) te direktive je pojem „naprava“ opredeljen kot nepremična tehnična enota, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja.
27 Med dejavnostmi iz Priloge I k tej direktivi je navedena dejavnost izgorevanja goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW, razen v napravah za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov (sodba z dne 28. julija 2016, Vattenfall Europe Generation, C‑475/15, EU:C:2016:613, točka 35).
28 V točki 3 te priloge I je določeno pravilo o seštevanju, ki natančneje opredeljuje pogoje, pod katerimi je treba presoditi, ali je skupna nazivna vhodna toplotna moč v napravi večja od 20 MW (glej v tem smislu sodbo z dne 29. aprila 2021, Granarolo, C‑617/19, EU:C:2021:338, točka 59).
29 Na podlagi tega pravila o seštevanju se skupna nazivna vhodna toplotna moč naprave izračuna tako, da se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva, razen enot, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, in enot, ki uporabljajo izključno biomaso.
30 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da je naprava iz postopka v glavni stvari, katere dejavnost je izgorevanje goriv, ki proizvajajo toplogredne pline, sestavljena iz treh kotlov. Čeprav je največja nazivna vhodna toplotna moč vsakega od teh kotlov več kot 12 MW, računalniški program omogoča omejitev njihove nazivne vhodne toplotne moči na 8,991 MW, 8,791 MW in 8,962 MW. Poleg tega lahko zaradi mehanizma, ki ga je upravljavec vgradil v te kotle, istočasno obratujeta le dva od teh treh kotlov.
31 Za odgovor na vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, je treba na prvem mestu poudariti, da je treba pravilo o seštevanju, določeno v Prilogi I, točka 3, k Direktivi 2003/87, razlagati tako, da to pravilo načeloma zahteva, da se sešteje največja nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena zadevna naprava, tudi kadar te ne obratujejo s polno zmogljivostjo.
32 Prvič, taka razlaga je namreč v skladu s ciljem, ki se uresničuje z Direktivo 2003/87 in ki je v skladu z njenim členom 1 pospešitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način (sodba z dne 20. junija 2019, ExxonMobil Production Deutschland, C‑682/17, EU:C:2019:518, točka 55 in navedena sodna praksa).
33 Tako po eni strani upoštevanje največje nazivne vhodne toplotne moči tehničnih enot zadevne naprave pri izračunu skupne nazivne vhodne toplotne moči te naprave omogoča, da za več naprav, ki izpuščajo emisije toplogrednih plinov, veljajo obveznosti, ki jih ta direktiva nalaga zaradi ohranjanja okolja.
34 Po drugi strani to upoštevanje tako nacionalnemu organu, pristojnemu za dodelitev pravic (v nadaljevanju: pristojni nacionalni organ), kot upravljavcu omogoča, da stalno pozna naprave, ki spadajo na področje uporabe te direktive.
35 Vendar bi pristojni nacionalni organ izjemno težko zagotovil, da upravljavci naprav, za katere velja ETS Unije, spoštujejo obveznosti, ki jim jih nalaga Direktiva 2003/87, še posebej obveznost iz njenega člena 4, da pridobijo dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, obveznost iz člena 14(3) navedene direktive, da spremljajo in poročajo o emisijah toplogrednih plinov, ki jih povzročajo njihove dejavnosti, in obveznost, ki je določena v njenem členu 12(3), da praviloma predajo število pravic, ki je enako skupnim emisijam iz njihovih naprav, če bi bilo mogoče neko napravo redno vključevati ali izključevati iz ETS zaradi preprostih začasnih sprememb obsega njene dejavnosti izgorevanja goriv.
36 Poleg tega upoštevanje največje nazivne vhodne toplotne moči tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, omogoča zagotavljanje, da so omejitve, ki veljajo za upravljavce naprav, za katere velja ETS Unije, predvidljive, in lahko tako tudi prispeva k spoštovanju načela pravne varnosti, ki zahteva, da ureditev Unije zadevnim osebam omogoča, da se nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi ter ukrepajo v skladu z njimi (glej v tem smislu sodbo z dne 25. novembra 2021, Aurubis, C‑271/20, EU:C:2021:959, točka 69 in navedena sodna praksa).
37 Drugič, tako razlago potrjuje člen 27a(3) Direktive 2003/87. V skladu s to določbo lahko države članice iz ETS Unije izključijo rezervne ali pomožne enote naprave, zlasti če te enote niso obratovale več kot 300 ur na leto v treh letih pred obvestilom zadevne države članice o teh enotah Evropski komisiji. Iz tega sledi, da zgolj dejstvo, da tehnična enota naprave v določenem obdobju ne obratuje, ne privede samodejno do tega, da je ni treba upoštevati pri odločanju, ali za napravo, ki je sestavljena iz te enote, velja ETS Unije.
38 Poleg tega Komisijin dokument s smernicami z dne 18. marca 2010 za razlago Priloge I k Direktivi 2003/87 (Guidance on Interpretation of Annex I of the EU ETS Directive), ki sicer ni zavezujoč, vendar lahko služi za razjasnitev splošne sistematike te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 18. januarja 2018, INEOS, C‑58/17, EU:C:2018:19, točka 41 in navedena sodna praksa), v točki 3.3.1 določa, da skupno nazivno vhodno toplotno moč praviloma opredeli proizvajalec in jo označi na tehnični napravi s soglasjem kontrolnega organa.
39 Tretjič, nujnost, da se pri izračunu skupne nazivne vhodne moči naprave upošteva največja nazivna vhodna moč tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, potrjuje še okoliščina, da se več jezikovnih različic Priloge I, točka 3, k Direktivi 2003/87, zlasti različice v španskem, grškem, italijanskem, madžarskem, nizozemskem ali portugalskem jeziku, izrecno sklicuje na skupno „nazivno“ vhodno toplotno moč naprave, ki se izračuna tako, da se sešteje „nazivna“ vhodna toplotna moč tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava (glej po analogiji sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 79).
40 Kadar pa se pridevnik „nazivni“, kot v obravnavanem primeru, uporablja v tehničnem in energetskem okviru, v svojem običajnem pomenu napotuje na lastnost ali zmogljivost, ki jo je navedel proizvajalec aparata ali naprave, ali na največjo trajno moč, ki se doseže v običajnih pogojih delovanja ob prevzemu tega aparata ali naprave, ne glede na to, da lahko navedeni aparat ali naprava, odvisno od okoliščin, v določenih trenutkih deluje pod tako največjo močjo.
41 Na drugem mestu, glede na navedeno ni mogoče izključiti, da se lahko omejitev moči ali ustavitev naprave ali tehnične enote, iz katere je naprava sestavljena, pod nekaterimi pogoji upošteva pri odločanju, ali skupna nazivna vhodna toplotna moč naprave še naprej ostaja nad 20 MW.
42 V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 7 Direktive 2003/87, da bi se zagotovila točnost podatkov in okoliščin, ki jih je treba upoštevati v okviru ETS Unije, upravljavcem nalaga, da pristojne nacionalne organe obvestijo o vsaki veliki razširitvi ali zmanjšanju zmogljivosti njihovih naprav, za katero bi se lahko zahtevala posodobitev dovoljenja za emisije toplogrednih plinov (glej v tem smislu sodbo z dne 8. marca 2017, ArcelorMittal Rodange in Schifflange, C‑321/15, EU:C:2017:179, točki 25 in 26). Iz tega izhaja, da mora imeti ta upravljavec, kadar se zmogljivost izgorevanja naprave zmanjša pod 20 MW, možnost, da pred pristojnim nacionalnim organom uveljavlja, da za njegovo napravo ne velja več obveznost imetništva dovoljenja za emisije.
43 Poleg tega, kadar so določene trajne in preverljive omejitve največje nazivne vhodne toplotne moči naprave ali ene od njenih enot, bi bilo v nasprotju s ciljem Direktive 2003/87, kot je bil naveden v točki 32 te sodbe, da se take omejitve ne upoštevajo pri odločanju, ali ta naprava še spada v ETS Unije.
44 V točki 4.3 dokumenta o smernicah, omenjenega v točki 38 te sodbe, je še natančneje določeno, da se pravne ali fizične omejitve, ki dejansko preprečujejo popolno uporabo največje nazivne vhodne toplotne moči, lahko upoštevajo, prvič, če pristojni nacionalni organ te omejitve jasno opredeli v izvršljivem aktu, in drugič, če jih ta organ redno nadzoruje.
45 Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju zlasti nezavezujočih smernic, podanih v navedenem dokumentu o smernicah, je treba šteti, da se za namene pravila o seštevanju, določenega v Prilogi I, točka 3, k Direktivi 2003/87, največja nazivna vhodna toplotna moč tehnične enote, iz katere je sestavljena naprava, ne sme upoštevati v celoti, kadar, prvič, je upravljavec to zmogljivost zmanjšal trajno, in sicer na način, da tega zmanjšanja ni mogoče odpraviti brez večjega tehničnega posega ali brez soglasja pristojnega nacionalnega organa, in drugič, kadar ta organ dejansko lahko preveri tako to zmanjšanje kot njegovo trajnost. Ta upravljavec mora navedenemu organu predložiti dokaze, potrebne v zvezi s tem.
46 Če so pogoji, navedeni v prejšnji točki te sodbe, izpolnjeni, zaustavitev tehnične enote, iz katere je sestavljena naprava, povzroči to, da se za namene tega pravila o seštevanju največja nazivna toplotna moč te enote ne sme upoštevati.
47 Glede na vse navedene preudarke je treba na vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, odgovoriti, da je treba Prilogo I, točka 3, k Direktivi 2003/87 razlagati tako, da se skupna nazivna toplotna moč naprave izračuna tako, da se sešteje največja nazivna vhodna toplotna moč tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, razen če je upravljavec trajno omejil to največjo nazivno vhodno toplotno moč in če nacionalni organ, pristojen za dodelitev pravic, lahko dejansko preveri tako obstoj teh omejitev kot njihovo trajnost.
Stroški
48 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:
Prilogo I, točka 3, k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018, je treba razlagati tako, da se skupna nazivna toplotna moč naprave izračuna tako, da se sešteje največja nazivna vhodna toplotna moč tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, razen če je upravljavec trajno omejil to največjo nazivno vhodno toplotno moč in če nacionalni organ, pristojen za dodelitev pravic, lahko dejansko preveri tako obstoj teh omejitev kot njihovo trajnost.
Podpisi