Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Düsseldorf (Nemčija) 23. marca 2021 - Nokia Technologies Oy/Daimler AG

(Zadeva C-182/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Düsseldorf

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Nokia Technologies Oy

Tožena stranka: Daimler AG

Druge stranke:     Continental Automotive GmbH, Continental Automotive Hungary Kft., Bury Sp. z.o.o., TomTom Sales B.V., VALEO Telematik und Akustik GmbH (nekdanja Peiker acustic GmbH), Robert Bosch GmbH, Huawei Technologies Deutschland GmbH, TomTom International B.V., Sierra Wireless S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

A. Ali obstaja obveznost prednostne podelitve licenc dobaviteljem?

1.    Ali lahko podjetje, ki je nižje v gospodarski verigi, zoper tožbo imetnika patenta za opustitev kršitve patenta, ki je bistveni del standarda (PBS), ki ga je določila organizacija za standardizacijo, pri čemer je ta imetnik pri tej organizaciji podal nepreklicno zavezo, da bo licenco pod pogoji FRAND podelil katerikoli tretji osebi, uveljavlja ugovor zlorabe prevladujočega položaja na trgu v smislu člena 102 PDEU, če je standard, za katerega je patent, ki je predmet tožbe, bistven – oziroma njegovi deli – že implementiran v predhodnem proizvodu, ki ga je kupila stranka, ki je tožena zaradi kršitve, dobaviteljem tega proizvoda, ki so pripravljeni skleniti licenčno pogodbo, pa imetnik patenta za proizvode, s katerimi se implementira zadevni standard, ne želi podeliti lastne, neomejene licence pod pogoji FRAND za vse vrste izkoriščanj, ki so upoštevne z vidika patentnega prava?

(a)    Ali to velja zlasti, če se v skladu z običaji v zadevni panogi, iz katere izhaja prodajalec končnih proizvodov, položaj glede pravic, ki so predmet varstva, pri patentih, ki so uporabljeni v dobavljenem delu, razjasni tako, da se sklenejo licenčne pogodbe z dobavitelji?

(b)    Ali se licence prednostno podeljujejo dobaviteljem na vsaki stopnji dobavne verige ali le dobavitelju, ki je na koncu verige, skozi katero se izkorišča patent, neposredno pred prodajalcem končnega proizvoda? Ali je tudi to odvisno od poslovnih običajev?

2.    Ali se s prepovedjo zlorabe, ki izhaja iz konkurenčnega prava, zahteva, da se dobavitelju pod pogoji FRAND za proizvode, s katerimi se implementira zadevni standard, lastna, neomejena licenca za vse vrste izkoriščanj, ki so upoštevne na podlagi patentne zakonodaje, podeli tako, da končni prodajalci (in po potrebi kupci, ki so višje v verigi) ne potrebujejo več lastne, ločene licence imetnika PBS, da v primeru namenske uporabe zadevnega dobavljenega dela ne bi prišlo do kršitve patenta?

3.    Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje nikalen: ali člen 102 PDEU določa posebne kvalitativne, kvantitativne ali druge pogoje v zvezi z merili, v skladu s katerimi imetnik patenta, ki je bistveni del standarda, odloči, proti katerim možnim kršiteljem patenta na različnih ravneh iste proizvodne verige in verige izkoriščanja bo vložil tožbo zaradi kršitve patenta, s katero se zahteva opustitev?

B. Podrobnejša opredelitev zahtev iz sodbe Sodišča v zadevi Huawei/ZTE1 :

1.    Ali je mogoče – ne glede na to, da morata imetnik PBS in uporabnik PBS medsebojne obveznosti ukrepanja (obvestilo o kršitvi, prošnja za sklenitev licenčne pogodbe, ponudba za sklenitev licenčne pogodbe pod pogoji FRAND; ponudba za sklenitev licenčne pogodbe dobavitelju, ki mu je treba prednostno podeliti licenco) izpolniti pred začetkom sodnega postopka – obveznosti ravnanja, ki pred začetkom sodnega postopka niso bile izpolnjene, ob ohranitvi pravic naknadno izpolniti med sodnim postopkom?

2.    Ali je mogoče šteti, da gre za upoštevno prošnjo uporabnika patenta za sklenitev licenčne pogodbe, le, če je na podlagi celovite presoje vseh spremljevalnih okoliščin jasno in brez dvoma razvidna volja in pripravljenost uporabnika PBS za sklenitev licenčne pogodbe z imetnikom PBS pod pogoji FRAND, ne glede na to, kakšni so ti pogoji FRAND (ki jih, ker ponudba za sklenitev licenčne pogodbe v tem trenutku še ni oblikovana, sploh še ni mogoče predvideti)?

(a)    Ali je na podlagi ravnanja kršitelja, ki več mesecev po obvestilu o kršitvi molči, praviloma mogoče sklepati, da ni želel skleniti licenčne pogodbe, tako da – kljub verbalno izraženi prošnji za sklenitev licenčne pogodbe – za to ni zaprosil, zaradi česar je treba ugoditi opustitveni tožbi imetnika PBS?

(b)    Ali je mogoče na podlagi pogojev za pridobitev licence, ki jih je uporabnik PBS predložil v nasprotni ponudbi, sklepati, da ne prosi za sklenitev licenčne pogodbe, zaradi česar je treba opustitveni tožbi imetnika PBS ugoditi, ne da bi se prej preverilo, ali njegova ponudba za sklenitev licenčne pogodbe (ki je bila predložena pred nasprotno ponudbo uporabnika PBS) sploh izpolnjuje pogoje FRAND?

(c)    Ali tega nikakor ni mogoče sklepati, če v zvezi s pogoji za pridobitev licence iz nasprotne ponudbe, na podlagi katerih naj bi se sklepalo, da uporabnik PBS ne prosi za sklenitev licenčne pogodbe, ni niti očitno niti s sodno prakso najvišjih sodišč ugotovljeno, da niso združljivi s pogoji FRAND?

____________

1 C-170/13, EU:C:215:477.