Pritožba, ki jo je 23. februarja 2021 vložila Universität Bremen zoper sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 16. decembra 2020 v zadevi T-660/19, Universität Bremen/Izvajalska agencija za raziskave

(Zadeva C-110/21 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Universität Bremen (zastopnik: C. Schmid, univerzitetni profesor)

Druga stranka: Izvajalska agencija za raziskave

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sklep Splošnega sodišča Evropske unije (osmi senat) z dne 16. decembra 2020 v zadevi T-660/19, Universität Bremen/Exekutivagentur für Forschung;

zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču, po možnosti kakemu drugemu senatu;

ugotovi, da je zastopanje Universität Bremen po univerzitetnem profesorju Christophu Schmidu v zadevi T-660/19 na podlagi člena 19(7) Statuta Sodišča Evropske unije pravilno;

podredno, za primer, da bi se štelo, da zastopanje po omenjenem univerzitetnem profesorju ni pravilno, ugotovi, da je Universität Bremen upravičena, da postopek v zadevi T-660/19 v prejšnjem stanju nadaljuje pred Splošnim sodiščem po odvetniku, ki izpolnjuje pogoje iz člena 19(3) in (4) Statuta;

odločitev o stroških pridrži Splošnemu sodišču in odredi, naj tožena stranka neodvisno od odločitve Splošnega sodišča nosi stroške dosedanjih postopkov s tožbo in pritožbo ali, podredno, naj vsaka stranka nosi svoje stroške, ki so nastali v dosedanjem postopku; odredi naj se, da se nadomestilo za odvetniške stroške, ki ga je tožeča stranka plačala toženi stranki v zvezi s postopkom pred Splošnim sodiščem, v obeh primerih takoj vrne tožeči stranki.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovljeno, da je njena tožba za razglasitev ničnosti sklepa Izvajalske agencije za raziskovanje Ares  (2019) 4590599 z dne 16. julija 2019 zaradi nepravilnega zastopanja po univerzitetnem profesorju Christophu Schmidu na podlagi člena 126 Poslovnika Splošnega sodišča očitno nedopustna. Pri tem sklepu Splošnega sodišča naj bi bilo napačno uporabljeno pravo. Prvič, Splošno sodišče naj bi spregledalo, da imajo univerzitetni profesorji, ki imajo po pravu svoje države pravico do zastopanja pred sodišči, v skladu s členom 19(7) Statuta Sodišča Evropske unije kot zastopniki privilegiran položaj in jim ni treba izpolnjevati pogojev, ki izhajajo iz avtonomnega pojma „odvetnik“ iz člena 19(3) in (4) Statuta. Drugič in podredno, Splošno sodišče naj bi moralo na podlagi temeljne pravice do izjave iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6(1) EKČP ter na podlagi načela sorazmernosti v vsakem primeru opozoriti na težave v zvezi z dopustnostjo; če nič drugega naj bi moralo biti tako opozorilo navedeno vsaj na spletni strani Splošnega sodišča, na primer v dokumentu z naslovom „Pregledni seznam za tožbo“.

____________