SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(sodnik posameznik)

z dne 21. julija 2016

Zadeva F‑9/12 RENV

CC

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Vrnitev v razsojanje Sodišču za uslužbence po razveljavitvi – Odškodninska tožba – Nepogodbena odgovornost – Napaka pri vodenju seznama primernih kandidatov – Javni natečaj – Obvestilo o natečaju EUR/A/151/98 – Enako obravnavanje – Ukrepi za izvršitev sodbe – Preiskava Evropskega varuha človekovih pravic“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero CC predlaga povračilo škode, ki jo je utrpela zaradi različnih kršitev, ki jih je Evropski parlament storil pri vodenju seznama primernih kandidatov, ki je bil pripravljen po končanem javnem natečaju EUR/A/151/98 in na katerega je bilo njeno ime vpisano na podlagi odločbe generalnega direktorja Parlamenta za kadrovske zadeve z dne 17. maja 2005.

Odločitev:      Evropskemu parlamentu se naloži, da CC plača znesek 12.000 EUR. Tožba se v preostalem zavrne. Evropski parlament nosi lastne stroške in stroške, ki jih je priglasila CC v zadevah F‑9/12, T‑457/13 P in F‑9/12 RENV.

Povzetek

1.      Pravo Evropske unije – Načela – Enako obravnavanje – Pojem – Različno trajanje veljavnosti seznama primernih kandidatov glede na kandidate, ki so uspeli na natečaju

2.      Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Pojem – Izguba možnosti zaposlitve – Dokazno breme

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

1.      Splošno načelo enakega obravnavanja je temeljno načelo prava Unije, v skladu s katerim se primerljivih položajev ne sme obravnavati različno, razen če je razlikovanje objektivno utemeljeno. Načelo enakega obravnavanja je kršeno, če se dve kategoriji oseb, katerih dejanski in pravni položaj se bistveno ne razlikujeta, obravnavata različno ali če se različne položaje obravnava enako.

Ker je bilo ime zadevne osebe na seznamu primernih kandidatov za natečaj vpisano manj časa kot ime enega od drugih kandidatov, ki so uspeli na natečaju, načelo enakega obravnavanja ni bilo spoštovano.

(Glej točke 89, 90 in 93.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 20. februarja 2009, Komisija/Bertolete in drugi, od T‑359/07 P do T‑361/07 P, EU:T:2009:40, točki 37 in 38 ter navedena sodna praksa.

2.      V zvezi z nepogodbeno odgovornostjo je lahko Unija odgovorna le za škodo, ki dovolj neposredno izhaja iz nezakonitega ravnanja katere od njenih institucij, za to pa je potrebno, da je bila nezakonitost, ki jo je storila institucija, ki ji je mogoče pripisati to ravnanje, odločilni vzrok za izgubo možnosti.

Kadar se zatrjevana škoda navezuje na izgubo možnosti, mora stranka, ki se sklicuje na to škodo, dokazati, da gre za resnično možnost in da je izguba take možnosti dejansko postala dokončna.

(Glej točki 122 in 123.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbe z dne 5. oktobra 2004, Sanders in drugi/Komisija, T‑45/01, EU:T:2004:289, točka 150; Eagle in drugi/Komisija, T‑144/02, EU:T:2004:290, točka 165, in z dne 6. junija 2006, Girardot/Komisija, T‑10/02, EU:T:2006:148, točka 96;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 12. maja 2011, Missir Mamachi di Lusignano/Komisija, F‑50/09, EU:F:2011:55, točka 179 in navedena sodna praksa.