SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 23. maja 2019(*)
„Konkurenca – Koncentracije – Nizozemski trg televizijskih in telekomunikacijskih storitev – Polno delujoče skupno podjetje – Sklep o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in Sporazumom EGP – Zaveze – Upoštevni trg – Vertikalni učinki – Očitna napaka pri presoji – Obveznost obrazložitve“
V zadevi T‑370/17,
KPN BV s sedežem v Haagu (Nizozemska), ki jo zastopata P. van Ginneken in G. Béquet, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo H. van Vliet, G. Conte, J. Szczodrowski in F. van Schaik, agenti,
tožena stranka,
ob intervenciji
VodafoneZiggo Group Holding BV s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska),
Vodafone Group plc s sedežem v Newburyju (Združeno kraljestvo)
in
Liberty Global Europe Holding BV s sedežem v Amsterdamu,
ki jih zastopajo W. Knibbeler, E. Raedts in A. Pliego Selie, odvetniki,
intervenientke,
zaradi tožbe na podlagi člena 263 PDEU, ki se nanaša na razglasitev ničnosti Sklepa Evropske komisije C(2016) 5165 final z dne 3. avgusta 2016 o združljivosti koncentracije, v okviru katere želita Vodafone Group in Liberty Global Europe Holding pridobiti skupen nadzor nad polno delujočim skupnim podjetjem, z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva COMP/M.7978 – Vodafone – Liberty Global – Dutch JV),
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi A. M. Collins (poročevalec), predsednik, M. Kancheva, sodnica, in R. Barents, sodnik,
sodna tajnica: N. Schall, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 29. novembra 2018,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
Zadevni subjekti
1 Tožeča stranka, družba KPN BV, opravlja dejavnost v sektorju kabelskih omrežij za storitve televizije, širokopasovnega interneta, fiksne telefonije in mobilnih telekomunikacij na Nizozemskem.
2 Vodafone Group plc je mednarodna telekomunikacijska skupina, ki opravlja dejavnost v sektorju mobilnih telekomunikacijskih storitev na Nizozemskem prek družbe Vodafone Libertel BV (v nadaljevanju: Vodafone). Poleg tega družba Vodafone opravlja tudi dejavnosti v sektorju storitev televizije, širokopasovnega interneta in fiksne telefonije prek omrežja tožeče stranke.
3 Družba Liberty Global Europe Holding BV (v nadaljevanju: Liberty Global), ki je del mednarodne skupine Liberty Global plc, je kabelski operater, ki ima v lasti in upravlja kabelska omrežja za storitve televizije, širokopasovnega interneta in fiksne telefonije na Nizozemskem. Poleg tega prek omrežja družbe Vodafone ponuja storitve mobilnih telekomunikacij svojim strankam, ki uporabljajo fiksne storitve.
Upravni postopek
4 Družbi Vodafone in Liberty Global (v nadaljevanju: priglasiteljici) sta 14. junija 2016 Evropski komisiji v skladu s členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40) priglasili nameravano koncentracijo, ki je obsegala pridobitev skupnega nadzora nad novonastalim polno delujočim skupnim podjetjem, na katero bi priglasiteljici prenesli svoje poslovne dejavnosti na Nizozemskem. Po koncentraciji naj bi vsaka od priglasiteljic imela 50 % delnic skupnega podjetja, enake glasovalne pravice in enake pravice glede imenovanja direktorjev v nadzorni svet.
5 Zaradi odprave resnih dvomov Komisije med začetno fazo preizkusa sta priglasiteljici predlagali zaveze v skladu s členom 6(2) Uredbe št. 139/2004.
6 Komisija je opravila tržni preizkus teh začetnih zavez. Glede na rezultat tega preizkusa in analizo predlaganih zavez, ki jo je opravila Komisija, sta priglasiteljici 26. julija 2016 predlagali končne zaveze.
Izpodbijani sklep
7 Komisija je 3. avgusta 2016 sprejela Sklep C(2016) 5165 final z dne 3. avgusta 2016 o združljivosti koncentracije, v okviru katere želita družbi Vodafone in Liberty Global pridobiti skupen nadzor nad polno delujočim skupnim podjetjem, z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva COMP/M.7978 – Vodafone – Liberty Global – Dutch JV; v nadaljevanju: izpodbijani sklep).
Opredelitev upoštevnih trgov
8 Glede na izpodbijani sklep naj bi se z nameravano transakcijo združile dejavnosti priglasiteljic na Nizozemskem. Iz navedenega sklepa je razvidno, da je Komisija štela, da bo nameravana transakcija povzročila nekatera horizontalna prekrivanja in vertikalna razmerja med dejavnostmi strank na določenem številu trgov vzdolž verige za distribucijo televizijskih vsebin in opravljanja telekomunikacijskih storitev (fiksna in mobilna telefonija ter širokopasovni internet) na Nizozemskem.
9 Da bi lahko opredelila upoštevne trge, namreč trge, povezane s televizijskimi storitvami, je Komisija razlikovala med naslednjimi trgi, ki jih je v geografskem smislu vse štela za nacionalne:
– trg podeljevanja licenc in odkupa pravic za oddajanje televizijskih vsebin;
– trg veleprodaje in odkupa na debelo televizijskih kanalov;
– trg maloprodaje televizijskih storitev.
10 Prvič, glede trga podeljevanja licenc in odkupa pravic za oddajanje televizijskih vsebin je Komisija menila, da je mogoča nadaljnja segmentacija, in sicer na pravice za brezplačno televizijo in pravice za plačljivo televizijo, pravice za linearno in nelinearno televizijsko oddajanje, pa tudi segmentacija glede na vrsto predvajanja, vsebine premium ali vsebine, ki to niso, in glede na vrsto vsebin, namreč filme, šport, itd.
11 Drugič, Komisija je tudi za trg veleprodaje in odkupa na debelo televizijskih kanalov štela, da ga je mogoče dalje segmentirati, in sicer na brezplačne in plačljive televizijske kanale, brezplačne osnovne televizijske kanale in plačljive premium televizijske kanale, plačljive premium filmske televizijske kanale in plačljive premium športne televizijske kanale, ter glede na distribucijsko infrastrukturo. Vendar je Komisija glede teh nadaljnjih segmentacij – in zlasti glede segmentacije na plačljive premium filmske televizijske kanale in plačljive premium športne televizijske kanale – štela, da o vprašanju, ali je treba trg dalje segmentirati, ni treba odločiti, ker nameravana transakcija ne glede na segmentacijo trga ne zbuja pomislekov glede konkurence. Natančneje, glede plačljivih premium športnih televizijskih kanalov je Komisija v točki 176 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da si po mnenju nekaterih udeležencev tržne raziskave, ki jo je izvedla Komisija, kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports konkurirata za podobne naročnike in vsebino ter postajata vse bolj zamenljiva. Kanal Ziggo Sport Totaal naj bi bilo treba razlikovati od kanala Ziggo Sport, ki je kanal, ki predvaja manj športnih vsebin kot kanal Ziggo Sport Totaal in ki ga družba Liberty Global ponuja zgolj svojim naročnikom, in to brezplačno.
12 Tretjič, glede trga maloprodaje televizijskih storitev je Komisija štela, da ni treba odločiti o vprašanju nadaljnje segmentacije na brezplačne in plačljive televizijske storitve ter na linearne in nelinearne plačljive televizijske storitve, ker bi presoja nameravane transakcije ostala enaka. Glede morebitne segmentacije glede na uporabljeno distribucijsko tehnologijo je Komisija navedla, da obstaja nekaj pokazateljev, da maloprodaja televizijskih storitev prek mobilnih tehnologij (3G in 4G) ni zamenljiva z drugimi distribucijskimi tehnologijami, namreč z zemeljsko analogno televizijo, prenosom prek kabla, televizijo prek interneta (ali, v angleščini, „TVIP“) in satelitom. Vendar je ocenila, da o tem vprašanju ni treba odločiti, ker bi presoja nameravane transakcije ostala enaka.
13 Poleg tega je Komisija navedla številne ugotovitve o trgih maloprodaje storitev fiksne telefonije, mobilne telefonije in dostopa do interneta ter o drugih sosednjih trgih, ki niso upoštevne za obravnavani spor.
14 Nazadnje je Komisija v izpodbijanem sklepu preučila vprašanje, ali paketi storitev „multiple play“, ki se dobavljajo prek maloprodaje končnim potrošnikom – namreč paketi, ki vključujejo vsaj dve vrsti storitev med storitvami mobilne telefonije, fiksne telefonije, dostopa do interneta in televizije – sami po sebi pomenijo ločene trge za vsako od temeljnih storitev. Komisija je navedla, da so storitve „multiple play“ zelo popularne in da je najbolj priljubljen paket fiksnih storitev „triple play“, namreč fiksne telefonije, dostopa do interneta in televizije. Vendar je Komisija štela, da o vprašanju natančne opredelitve trga ni treba odločiti, ker nameravana transakcija vsekakor vzbuja resne dvome.
Učinki koncentracije na konkurenco
15 Komisija je v analizi učinkov nameravane transakcije na konkurenco preučila horizontalne, vertikalne in konglomeratne učinke na konkurenco ter tudi usklajene učinke.
– Horizontalni učinki
16 Komisija je v analizi horizontalnih učinkov na konkurenco, prvič, glede trga podeljevanja licenc in odkupa pravic za oddajanje televizijskih vsebin v izpodbijanem sklepu navedla, da je na strani povpraševanja kot kupec na tem trgu dejavna zgolj družba Liberty Global, medtem ko družba Vodafone nima in ne pridobiva teh pravic neposredno. Zato po mnenju Komisije zaradi nameravane transakcije ne bi prišlo do povečanja kupne moči.
17 Drugič, glede trga veleprodaje in odkupa na debelo televizijskih kanalov je Komisija v izpodbijanem sklepu navedla, da je na strani ponudbe na tem trgu dejavna zgolj družba Liberty Global, katere tržni deleži znašajo manj kot 40 % v vseh možnih segmentih, zlasti pa znašajo njeni tržni deleži manj kot 10 % na trgu veleprodaje plačljivih premium športnih televizijskih kanalov. Ker družba Vodafone ne dobavlja na debelo kanalov plačljive televizije, naj zaradi nameravane transakcije ne bi prišlo do nikakršnega horizontalnega prekrivanja.
18 Na trgu veleprodaje in odkupa na debelo televizijskih kanalov je Komisija ugotovila, da sta bili na strani povpraševanja priglasiteljici dejavni kot kupca kanalov, da bi jih vključili v svojo ponudbo maloprodajnih televizijskih storitev. V zvezi s tem je Komisija navedla, da je prisotnost družbe Vodafone majhna in da njeni tržni deleži znašajo manj kot 5 %, tržni deleži družbe Liberty Global pa znašajo med 40 in 60 %, odvisno od segmentacije trga. Natančneje, Komisija je v izpodbijanem sklepu navedla, da bi na morebitnem trgu odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov združeni subjekt imel tržni delež med 40 in 50 %. Kljub obstoju horizontalnega prekrivanja je Komisija ugotovila, da zaradi nameravane transakcije ne bi prišlo do povečanja kupne moči, ker je tržni delež družbe Vodafone neznaten. Zato je Komisija sklenila, da nameravana transakcija ne vzbuja pomislekov glede konkurence na tem trgu.
19 Tretjič, Komisija je ugotovila, da nameravana transakcija vzbuja resne dvome glede morebitnih trgov paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“, zlasti zaradi odstranitve družbe Vodafone, pomembnega konkurenta na teh koncentriranih trgih.
– Vertikalni učinki
20 Komisija je v okviru analize vertikalnih učinkov preučila, ali je lahko posledica nameravane transakcije omejevanje dostopa do proizvodnih dejavnikov ali strank (v angleščini „input or client foreclosure“).
21 V zvezi s tveganjem omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov na trgu veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih televizijskih kanalov je Komisija, prvič, preučila, ali nameravana transakcija spreminja zmožnost združenega subjekta za vzpostavitev strategije omejevanja trga v zvezi s kanalom Ziggo Sport Totaal, drugič, preučila je njegovo motivacijo za tako ravnanje, in tretjič, preučila je, ali to lahko negativno vpliva na konkurenco, predvsem na trg maloprodaje paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“ nižje v verigi. V zvezi s tem je Komisija navedla, da je družba Liberty Global pred transakcijo nadzorovala kanal Ziggo Sport Totaal in da je zato edina sprememba zaradi te transakcije dodajanje mobilnega omrežja in strank pretežno mobilnih storitev družbe Vodafone ob upoštevanju, da se je družba Vodafone v skladu z zavezami zavezala na Nizozemskem fiksne dejavnosti prodati. Zato se je Komisija v analizi osredotočila na tveganje omejevanja dostopa do kanala Ziggo Sport Totaal na mobilnih omrežjih.
22 Prvič, v zvezi z zmožnostjo omejevanja dostopa, za katero se zahteva znatna tržna moč na trgu, ki je višje v verigi, je Komisija navedla, da znaša tržni delež družbe Liberty Global glede na prihodke na trgu veleprodaje televizijskih kanalov manj kot 10 %, in to tudi v primeru najožje segmentacije trga, zlasti na morebitnem trgu veleprodaje plačljivih premium športnih televizijskih kanalov. V zvezi s tem je Komisija navedla, da imajo stranke dostop do alternativnih premium kanalov, kot je Fox Sports, ob tem pa dodala, da določen konkurenčni pritisk izvajajo tudi drugi kanali, kot so BBC One HD, RTL, Veronica HD in Eurosport. Po navedbah večine udeležencev tržne raziskave naj bi kanal Ziggo Sport Totaal predvajal nepogrešljivo vsebino (v angleščini „must‑have content“) za ponudnike maloprodajnih televizijskih storitev, čeprav to ni edini kanal, ki predvaja nepogrešljivo vsebino. Poleg tega naj bi po navedbah teh udeležencev kanal Fox Sports imel enako – ali še bolj – privlačno ponudbo, kot je ponudba kanala Ziggo Sport Totaal, kar naj bi bilo dokazano z znatno višjim številom naročnikov kanala Fox Sports, čeprav je dražji. Poleg tega naj bi glede na izpodbijani sklep večina udeležencev raziskave menila, da morajo ponudniki maloprodajnih televizijskih storitev nujno ponuditi vsaj en plačljiv premium športni televizijski kanal, medtem ko jih je zgolj manjši del menil, da je treba ponuditi vse plačljive premium športne televizijske kanale, ki so na voljo na Nizozemskem.
23 Na podlagi teh ugotovitev in ob upoštevanju majhnega števila naročnikov na kanal Ziggo Sport Totaal, namreč približno 3 % vseh naročnikov na plačljive televizijske kanale na Nizozemskem, je Komisija podvomila o tem, da je mogoče ta kanal šteti za nepogrešljiv za učinkovito konkurenco na trgu maloprodaje televizijskih storitev, ki je nižje v verigi. Zato je sklenila, da združeni subjekt ne bo zmožen vzpostaviti strategije omejevanja dostopa v zvezi s kanalom Ziggo Sport Totaal.
24 Drugič, Komisija je opozorila, da je motivacija za vzpostavitev strategije omejevanja dostopa kanala Ziggo Sport Totaal odvisna od tega, ali bi to bilo ekonomsko donosno. To bi se zlasti zgodilo, če bi se izguba prihodkov iz prodaj kanala Ziggo Sport Totaal, ki niso bile opravljene konkurenčnim ponudnikom višje v verigi, izravnala s povečanjem števila naročnin na spodnjem delu verige. Po mnenju Komisije ta možnost ni bila verjetna, ker ni pokazateljev o obstoju zadostnega števila strank, za katere bila dostopnost kanala Ziggo Sport Totaal na njihovih mobilnih napravah tako pomembna, da bi morda zamenjali ponudnika.
25 Tretjič, Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da ni verjetno, da bi morebitna strategija omejevanja dostopa lahko imela znaten negativni vpliv na konkurenco na trgu, ki je nižje v verigi, ker so dostopni drugi plačljivi premium športni televizijski kanali s privlačno vsebino, zlasti kanal Fox Sports. Poleg tega je Komisija v izpodbijanem sklepu navedla, da so približno 3 % vseh naročnikov na plačljive televizijske storitve naročeni na kanal Ziggo Sport Totaal. Nazadnje, opozorila je, da je uporaba avdiovizualnih vsebin na mobilnih napravah v zadnjem času sicer narastla, vendar naj bi interni dokumenti družbe Vodafone dokazovali, da je ta uporaba še vedno zelo majhna, manjša od 3 % celotne uporabe televizijskih storitev, in to toliko bolj glede ogleda neposrednih prenosov na televiziji in še zlasti neposrednih prenosov športnih dogodkov. Zgolj 12 % potrošnikov, ki uporabljajo mobilno napravo za dostop do avdiovizualnih vsebin, gleda televizijo v neposrednem prenosu. Poleg tega je iz neke neodvisne študije razvidno, da so v zadnjem trimesečju leta 2015 le 4 % naročnikov kanala Ziggo Sport Totaal gledali ta kanal na mobilnih napravah.
26 Glede na te ugotovitve je Komisija v izpodbijanem sklepu sklenila, da ni verjetna strategija omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov, ki bi znatno negativno vplivala na konkurenco.
27 Nazadnje, Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da iz razlogov, ki niso upoštevni za obravnavani spor, prav tako ni verjetna strategija omejevanja dostopa do strank.
– Konglomeratni in usklajeni učinki
28 Komisija je v izpodbijanem sklepu sklenila, da nameravana transakcija ne bo imela konglomeratnih protikonkurenčnih učinkov. Dejansko naj bi povečana konkurenca na trgu paketov fiksno‑mobilnih storitev med združenim subjektom in tožečo stranko koristila potrošnikom.
29 V zvezi z analizo usklajenih učinkov transakcije je Komisija ugotovila, da nameravana transakcija ne vzbuja resnih dvomov.
Povečanje učinkovitosti, zaveze in sklep
30 Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da domnevno povečanje učinkovitosti, ki sta ga navajali priglasiteljici, ne zadostuje za odpravo resnih dvomov o združljivosti transakcije.
31 Kljub zgoraj navedenemu je Komisija sklenila, da končne zaveze priglasiteljic omogočajo odpravo ugotovljenih pomislekov glede konkurence. Priglasiteljici naj bi se v bistvu zavezali, da bosta prodali fiksne dejavnosti družbe Vodafone na Nizozemskem, da bi odpravili konkurenčni pritisk teh dejavnosti na morebitne trge paketov fiksnih storitev in fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“. Te strukturne zaveze naj bi namreč popolnoma odpravile vsako horizontalno prekrivanje med dejavnostmi priglasiteljic na teh morebitnih trgih.
32 Na podlagi navedenega je Komisija v skladu s členom 6(1)(b) in (2) Uredbe št. 139/2004 sklenila, da nameravano koncentracijo razglasi za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), če se bodo v celoti spoštovale predlagane zaveze.
Postopek in predlogi strank
33 Tožeča stranka je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 12. junija 2017 vložila to tožbo.
34 Družbe VodafoneZiggo Group Holding, Vodafone in Liberty Global so v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 11. septembra 2017 vložile predlog za intervencijo v tej zadevi v podporo predlogom Komisije.
35 Predsednik osmega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 19. oktobra 2017 to intervencijo dopustil. Intervenientke so vložile intervencijske vloge, tožeča stranka pa pisna stališča v določenih rokih.
36 Stranke so na obravnavi 29. novembra 2018 ustno podale navedbe in odgovorile na ustna vprašanja Splošnega sodišča. Na obravnavi so se stranke odpovedale zaupnemu obravnavanju informacij v spisu pred Splošnim sodiščem.
37 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
38 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
39 Intervenientke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
40 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, ki se nanašajo prvi na očitno napako pri presoji v zvezi z opredelitvijo upoštevnega trga, drugi na očitno napako pri presoji v zvezi z vertikalnimi učinki koncentracije glede trga veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov in trga maloprodaje paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“, ki je nižje v verigi, ter tretji na kršitev obveznosti obrazložitve.
Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji v zvezi z opredelitvijo upoštevnega trga
41 Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da je bila v izpodbijanem sklepu storjena očitna napaka pri presoji v zvezi z opredelitvijo upoštevnega trga.
42 Tožeča stranka uvodoma opozarja na pomen športnih vsebin za pridobitev strank na trgu maloprodaje televizijskih storitev, kar naj bi pojasnjevalo, zakaj se zaostruje borba za izključne distribucijske pravice.
43 Tožeča stranka poudarja, da sta na Nizozemskem na strani ponudbe na trgu veleprodaje plačljivih premium športnih televizijskih kanalov dejavna zgolj dva operaterja, in sicer družba Liberty Global s kanalom Ziggo Sport Totaal in družba Fox s kanalom Fox Sports, čeprav priznava, da kanal Eurosport, ki je del skupine Discovery, prav tako ponuja splošne osnovne športne vsebine. Po mnenju tožeče stranke imata kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports edinstvene in ekskluzivne vsebine, ki so glavni dejavnik odločitve za naročnino. Nekatere vsebine naj bi bile za potrošnike ključne in naj ne bi bile zamenljive z drugimi vsebinami. Tako naj na primer formula 1 in nogomet za ljubitelja teh športov ne bi bila zamenljiva. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da so najbolj gledani športi na Nizozemskem nizozemsko nogometno prvenstvo (Eredivisie), glavna nacionalna in mednarodna nogometna tekmovanja (Champions League, angleška Premier League in španska Liga) ter formula 1. Po mnenju tožeče stranke je treba te vrste vsebin – poleg velikih mednarodnih športnih dogodkov, kot so olimpijske igre, svetovno nogometno prvenstvo, evropsko nogometno prvenstvo, Tour de France in Giro d'Italia – za ponudnike televizijskih storitev šteti za nepogrešljive. Zato naj bi bilo treba za te vsebine izvesti nadaljnjo segmentacijo trga.
44 Posledično naj plačljiva premium športna televizijska kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports zaradi nezamenljivosti športnih vsebin ne bi bila zamenljiva. Po mnenju tožeče stranke se ta kanala medsebojno dopolnjujeta in pomenita bistvene proizvodne dejavnike za ponudnike maloprodajnih televizijskih storitev, da lahko učinkovito konkurirajo na trgu nižje v verigi.
45 Zato bodo po mnenju tožeče stranke potrošniki menili, da je ponudba ponudnikov maloprodajnih televizijskih storitev, ki ne morejo ponuditi teh dveh kanalov, manj zanimiva, zaradi česar bodo lahko izgubili znaten del naročnikov. Ta trditev naj bi bila potrjena s številnimi listinami, priloženimi k tožbi. Poleg tega naj bi iz prakse odločanja Komisije izhajalo, da športi niso medsebojno zamenljivi in da so redni nogometni dogodki pomemben dejavnik odločitev za naročnino.
46 Tožeča stranka pojasnjuje, da kadar neki kanal predvaja nepogrešljivo športno tekmovanje, ta kanal postane nepogrešljiv za to, da je mogoče konkurirati. Dejstvo, da imajo tudi drugi kanali nepogrešljive vsebine, po mnenju tožeče stranke ne pomeni, da prvi kanal ni nepogrešljiv.
47 Tožeča stranka trdi, da dejstvo – ki ga je Komisija priznala v izpodbijanem sklepu – da je cena kanala Fox Sports višja od cene kanala Ziggo Sport Totaal, potrjuje, da ta kanala nista medsebojno zamenljiva.
48 Poleg tega tožeča stranka v pripombah na intervencijsko vlogo trdi, da je v postopku nadzora koncentracij leta 2012 pred nizozemskim organom, pristojnim za konkurenco, družba UPC, operater, ki je del skupine Liberty Global, trdila, da je nizozemsko nogometno prvenstvo (Eredivisie) nepogrešljivo za ponudnika maloprodajnih televizijskih storitev.
49 Tožeča stranka v repliki trdi, da se v tožbi ni sklicevala na ugotovitve, ki so napačne zaradi očitne napake pri presoji v zvezi z opredelitvijo upoštevnega trga, zato, ker izpodbijani sklep ne vsebuje praktično nobene analize trga športnih vsebin. Vsekakor naj bi tožeča stranka v prvem razlogu, navedenem v tožbi, izrecno navedla več premislekov iz točke v izpodbijanem sklepu, ki se nanaša na analizo konkurence.
50 Dalje, očitna napaka pri presoji v izpodbijanem sklepu v zvezi z opredelitvijo upoštevnega trga naj bi vplivala na analizo učinkov koncentracije na konkurenco na trgu nižje v verigi.
51 Nazadnje, tožeča stranka je na obravnavi pojasnila, da je po njenem mnenju vsak od plačljivih premium športnih televizijskih kanalov Ziggo Sport Totaal in Fox Sports ločen trg.
52 Komisija ob podpori intervenientk prereka trditve tožeče stranke.
53 Uvodoma je treba spomniti, da v skladu s členom 76(d) Poslovnika Splošnega sodišča tožba vsebuje navajane razloge in trditve ter povzetek navedenih razlogov.
54 V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti ta kratek povzetek neodvisno od vsakega terminološkega vprašanja dovolj jasen in natančen, da lahko tožena stranka pripravi obrambo in da lahko Splošno sodišče odloči o tožbi, ne da bi moralo, odvisno od okoliščin primera, zahtevati druge informacije. Da bi bila tožba dopustna, je namreč potrebno, da bistvena dejansko in pravno stanje, na katerih ta temelji, izhajata vsaj na kratko, vendar povezano in razumljivo iz besedila tožbe, in to zaradi zagotavljanja pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti (glej sodbo z dne 6. oktobra 2015, Corporación Empresarial de Materiales de Construcción/Komisija, T‑250/12, EU:T:2015:749, točka 101 in navedena sodna praksa).
55 V obravnavani zadevi tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, da je štela, da kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports delujeta na istem trgu, namreč na trgu veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov, saj naj športne vsebine, ki jih ponujata, ne bi bile zamenljive. To naj bi izhajalo med drugim iz točke 28 tožbe in naj bi bilo poleg tega potrjeno v točki 29 replike, v kateri naj bi tožeča stranka pojasnila, da se njen očitek nanaša na neobstoj nadaljnje segmentacije navedenega trga.
56 Zato je treba skleniti, da tožba izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 76(d) Poslovnika v smislu sodne prakse, navedene zgoraj v točki 54. Poleg tega je treba ugotoviti, da je Komisija lahko ugotovila trditve, ki jih je navedla tožeča stranka, tako da bi jih izpodbijala v vlogah. Zato je treba ugovore Komisije glede dopustnosti prvega tožbenega razloga zavrniti.
57 V zvezi s preučitvijo utemeljenosti prvega tožbenega razloga je treba spomniti, da je pri uporabi pravil o nadzoru koncentracij ustrezna opredelitev upoštevnega trga nujen predhodni pogoj za presojo učinkov priglašene koncentracije na konkurenco (sodbe z dne 31. marca 1998, Francija in drugi/Komisija, C‑68/94 in C‑30/95, EU:C:1998:148, točka 143; z dne 6. junija 2002, Airtours/Komisija, T‑342/99, EU:T:2002:146, točka 19, in z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 51).
58 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da temeljna pravila o nadzoru koncentracij, zlasti tista, ki se nanašajo na presojo koncentracij, kot je člen 2 Uredbe št. 139/2004, dajejo Komisiji določeno diskrecijsko pravico, zlasti pri gospodarski presoji. Zato mora sodišče Unije nadzor nad izvajanjem te diskrecijske pravice, ki je bistvena za opredelitev pravil glede koncentracij, opraviti ob upoštevanju polja proste presoje, ki obstaja v določbah ekonomske narave, ki so del ureditve koncentracij (sodbe z dne 31. marca 1998, Francija in drugi/Komisija, C‑68/94 in C‑30/95, EU:C:1998:148, točki 223 in 224; z dne 6. junija 2002, Airtours/Komisija, T‑342/99, EU:T:2002:146, točka 64, in z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 53).
59 Še posebej je treba poudariti, da je opredelitev upoštevnega trga, če vključuje zahtevne gospodarske presoje Komisije, lahko predmet samo omejenega nadzora sodišča Unije (sodbi z dne 17. septembra 2007, Microsoft/Komisija, T‑201/04, EU:T:2007:289, točka 482, in z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 53).
60 Čeprav ima Komisija polje proste presoje na gospodarskem področju, to ne pomeni, da se mora sodišče Unije vzdržati nadzora nad razlago podatkov ekonomske narave, ki jo poda Komisija. Sodišče Unije mora namreč med drugim preveriti ne le vsebinsko pravilnost navedenih dokazov ter njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe (sodbi z dne 17. septembra 2007, Microsoft/Komisija, T‑201/04, EU:T:2007:289, točka 482, in z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 54).
61 V skladu z razdelkom 6 obrazca CO za priglasitev koncentracije v skladu z Uredbo o koncentracijah iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 88), ki napotuje na Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 155; v nadaljevanju: Obvestilo o opredelitvi upoštevnega trga), upoštevni proizvodni trg obsega vse proizvode in/ali storitve, za katere potrošnik šteje, da so glede na njihove značilnosti, ceno in namen uporabe zamenljivi ali nadomestljivi.
62 Iz točke 15 Obvestila o opredelitvi upoštevnega trga je razvidno, da presoja zamenljivosti povpraševanja vsebuje določitev obsega proizvodov, ki jih potrošnik šteje za nadomestljive.
63 Glede na točko 17 navedenega obvestila je vprašanje, na katero je treba odgovoriti, vprašanje, ali bi kupci udeleženih podjetij ob majhnem (od 5 do 10‑odstotnem), vendar stalnem zvišanju relativnih cen obravnavanih proizvodov in območij prešli na že razpoložljive substitute ali ponudnike z drugih območij.
64 Trditve tožeče stranke v okviru prvega tožbenega razloga je treba preučiti na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev.
65 Iz točke 55 zgoraj v bistvu izhaja, da tožeča stranka graja dejstvo, da ne obstaja nadaljnja segmentacija trga veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov. Po njenem mnenju kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports nista zamenljiva, ker niso zamenljive športne vsebine, ki se na njiju predvajajo, in bi zato bilo treba šteti, da pomenita ločena trga. Dejansko naj bi vsak od teh kanalov sam po sebi pomenil ločen trg.
66 V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu s točkami od 158 do 163 obrazložitve izpodbijanega sklepa trg veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov sestavljajo na strani ponudbe ponudniki televizijskih kanalov, ki pridobivajo ali proizvajajo avdiovizualne vsebine in jih predvajajo na televizijskih kanalih, na strani povpraševanja pa ponudniki televizijskih storitev na maloprodajni ravni, ki pridobijo pravice na kanalih, da bi jih predvajali končnim uporabnikom.
67 Iz točke 162 obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da družba Liberty Global opravlja dejavnost na tem trgu tako na strani ponudbe s tem, da dobavlja kanal Ziggo Sport Totaal tretjim osebam, kot tudi na strani povpraševanja s tem, da pridobiva pravice na kanalih, da bi jih vključila v svojo ponudbo maloprodajnih televizijskih storitev. Družba Vodafone pa glede na točko 163 izpodbijanega sklepa opravlja dejavnost na tem trgu zgolj na strani povpraševanja.
68 Kot je bilo navedeno v točkah 61 in 63 zgoraj, vprašanje, ali sta proizvoda oziroma storitvi del istega trga, pomeni, da je treba ugotoviti, ali se glede na njune značilnosti, ceno ali namen uporabe štejeta za zamenljivi ali nadomestljivi, in to zlasti z vidika stranke.
69 V obravnavani zadevi sestavljajo povpraševanje ali, drugače povedano, stranke – glede trga veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov – ponudniki televizijskih storitev na maloprodajni ravni, ki vključujejo te kanale v svojo ponudbo za končne potrošnike, kot je navedeno zgoraj v točki 66.
70 Navesti je treba, da je glede na točko 176 obrazložitve izpodbijanega sklepa določeno število udeležencev tržne raziskave navedlo, da si kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports konkurirata za podobne naročnike in vsebino ter postajata vse bolj zamenljiva. Poleg tega je glede na točko 500 obrazložitve izpodbijanega sklepa Komisija navedla, da imajo stranke, namreč ponudniki na maloprodajni ravni, dostop do določenega števila plačljivih premium športnih televizijskih kanalov, zlasti do kanala Fox Sports, kot alternativ za kanal Ziggo Sport Totaal. Poleg tega je iz točke 502 obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da večina udeležencev tržne raziskave meni, da je ponudba vsebin kanala Fox Sports enako – ali še bolj – privlačna kot ponudba kanala Ziggo Sport Totaal, kar naj bi bilo dokazano z znatno višjim številom naročnikov na kanal Fox Sports kljub njegovi višji ceni. Dalje, iz točke 504 obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je večina udeležencev raziskave trga menila, da je za ponudnike televizijskih storitev na maloprodajni ravni nujno, da ponudijo vsaj en plačljiv premium športni televizijski kanal, medtem ko jih je zgolj manjši del menil, da je treba ponuditi vse plačljive premium športne televizijske kanale, ki so na voljo na Nizozemskem.
71 Iz teh točk obrazložitve izhaja, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni storila očitne napake pri presoji s tem, da ni dalje segmentirala trga veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov, ker so ti kanali, zlasti kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports, na strani povpraševanja – namreč z vidika ponudnikov televizijskih storitev na maloprodajni ravni – zamenljivi.
72 Te ugotovitve ne more ovreči nobena od trditev tožeče stranke.
73 Prvič, navesti je treba, da tožeča stranka – čeprav zatrjuje, da bi morala biti kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports na ločenih trgih, in čeprav je na obravnavi trdila, da bi moral vsak od teh kanalov sam po sebi biti ločen trg – ne navaja jasno, katera bi bila druga opredelitev upoštevnega trga – ki jo na splošno predlaga – ki bi jo bilo treba sprejeti, vključno z njegovim nazivom in njegovimi značilnostmi. Zdi se, da bi moral biti po mnenju tožeče stranke vsak plačljiv premium športni televizijski kanal, ki predvaja premium ali nepogrešljive vsebine, kot so nizozemsko nogometno prvenstvo, glavna nacionalna in mednarodna nogometna tekmovanja ali formula 1, ločen trg. Razlog za to naj bi bil, da za ljubitelje športa različne vrste vsebin niso zamenljive.
74 V točkah 70 in 71 zgoraj je bilo navedeno, da je tisto, kar je odločilno, zamenljivost teh kanalov na strani povpraševanja na tem trgu, ki ga sestavljajo ponudniki televizijskih storitev na maloprodajni ravni.
75 Poleg tega je treba v zvezi s trgom nižje v verigi tudi pod predpostavko, da – kot trdi tožeča stranka – za končnega potrošnika neke športne vsebine niso popolnoma zamenljive z drugimi, spomniti, da je v skladu s točkama 55 in 56 obrazložitve izpodbijanega sklepa upoštevni trg morda trg maloprodaje plačljivih televizijskih storitev in ne trg maloprodaje plačljivih televizijskih storitev s športnimi vsebinami ali še manj trg maloprodaje plačljivih televizijskih storitev z nogometnimi vsebinami. Športne vsebine, ki se predvajajo na kanalih, kot sta Ziggo Sport Totaal in Fox Sports, so namreč del splošne ponudbe televizijskih storitev, ki se ponujajo končnim potrošnikom, in vsebujejo različne elemente, pri čemer so športne vsebine zgolj njihov del, pa čeprav je lahko pomemben za to, da privabi stranke. Zato z vidika povprečnega končnega potrošnika televizijskih storitev na splošno nič ne kaže na to, da splošna ponudba televizijskih storitev, ki vključuje kanal Ziggo Sport Totaal, ni primerljiva s splošno ponudbo televizijskih storitev, ki vključuje kanal Fox Sports, čeprav športne vsebine teh kanalov niso enake. Poleg tega je treba spomniti, da je – čeprav je lahko s komercialnega vidika za ponudnika maloprodajnih televizijskih storitev zaželeno, da svojim naročnikom ponudi kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports – glede na točko 504 obrazložitve izpodbijanega sklepa zgolj manjši del udeležencev tržne raziskave menil, da je treba ponuditi vse plačljive premium športne televizijske kanale, ki so na voljo na Nizozemskem.
76 Drugič, glede trditve o različnih cenah kanalov Fox Sports in Ziggo Sport Totaal je treba navesti – kot je bilo navedeno zgoraj v točki 61 – da cena spada med upoštevne elemente za preučitev, ali sta proizvoda zamenljiva. Da bi bilo mogoče proizvoda na strani povpraševanja šteti za substituta, ni treba, da sta ponujena po isti ceni. Proizvod ali storitev povprečne kakovosti, ki se prodaja po nizki ceni, bi lahko učinkovito nadomestil proizvod boljše kakovosti, ki se prodaja dražje. Pomemben je pričakovani odziv potrošnikov na zvišanje relativne cene (glej po analogiji Smernice Komisije o analizi trga in oceni tržne moči v skladu z ureditvenim okvirom Skupnosti za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, UL 2002, C 165, str. 6, točka 46).
77 Poleg tega je treba navesti, da je v točkah 17 in 18 Obvestila o opredelitvi upoštevnega trga, na kateri se sklicuje tožeča stranka, opisana uporaba „testa SSNIP“ (small but significant and non‑transitory increase in price), katerega namen je preučiti odziv strank na zvišanje cene upoštevnega proizvoda, kadar ostanejo vsi drugi dejavniki nespremenjeni, vključno s ceno potencialnega proizvoda, ki naj bi bil vključen na isti upoštevni trg. V obravnavani zadevi je tožeča stranka zgolj navedla različno ceno kanalov Fox Sports in Ziggo Sport Totaal, ki poleg tega niti ni točno izražena. Glede na točki 17 in 18 Obvestila o opredelitvi upoštevnega trga ta element sam po sebi ni dovolj, da bi vzbudil dvom o zaključku iz izpodbijanega sklepa, da sta kanala zamenljiva.
78 Tretjič, v zvezi s stališči družbe UPC, operaterja, ki je del skupine Liberty Global, v postopku nadzora koncentracij pred nizozemskim organom, pristojnim za konkurenco, je treba navesti, da izjave operaterja, podane pred štirimi leti v drugem postopku, ne morejo zavezovati Komisije ali same po sebi vzbuditi dvoma o zakonitosti sklepa Komisije, ki je poleg tega utemeljen s celoto premislekov in dokazov, med drugim tistih, ki so navedeni zgoraj v točki 70. Še več, z zadevnimi navedbami je zgolj potrjeno, da je nizozemsko nogometno prvenstvo del tako imenovanih „nepogrešljivih“ vsebin, ki se tipično predvajajo na plačljivih premium športnih televizijskih kanalih, čemur se v izpodbijanem sklepu ne ugovarja.
79 Četrtič, ugotoviti je treba, da trditev tožeče stranke, da je opredelitev upoštevnih trgov v obravnavani zadevi v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi sklepi Komisije, ni mogoče sprejeti. V skladu s sodno prakso mora namreč Komisija posebej analizirati okoliščine vsake zadeve, ne da bi jo zavezovale pretekle odločbe glede drugih gospodarskih subjektov, drugih trgov proizvodov in storitev ter drugih geografskih trgov ob različnem času. Tako tožeča stranka ne more izpodbijati ugotovitev Komisije, ker se razlikujejo od predhodnih ugotovitev iz neke druge zadeve, čeprav sta upoštevna trga v obeh zadevah podobna ali celo enaka (sodba z dne 25. marca 2015, Slovenská pošta/Komisija, T‑556/08, neobjavljena, EU:T:2015:189, točki 196 in 197).
80 Tudi če bi bilo mogoče to trditev opredeliti kot očitek v zvezi s kršitvijo načela varstva legitimnih pričakovanj, gospodarski subjekti ne morejo upravičeno imeti legitimnih pričakovanj glede nadaljevanja predhodne prakse odločanja, ki se lahko spremeni glede na spremenjene okoliščine ali na razvoj analize Komisije (glej v tem smislu sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 143).
81 Z odločbami Komisije, na katere se sklicuje tožeča stranka, vsekakor ni mogoče podpreti trditev slednje, saj temeljijo na napačni razlagi teh sklepov. Iz razumevanja točk in točk obrazložitve, na katere se sklicuje tožeča stranka, izhaja, da se te odločbe nanašajo na zamenljivost povpraševanja na trgu, ki je višje v verigi, za podeljevanje licenc in odkup pravic za oddajanje televizijskih vsebin, medtem ko se prvi tožbeni razlog nanaša na opredelitev trga, ki je nižje v verigi, za veleprodajo in odkup na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov (odločbi z dne 13. novembra 2001 v zadevi COMP/M.2483 – Group Canal +/RTL/GJCD/JV, točka 19, in z dne 2. aprila 2003 v zadevi COMP/M.2876 – Newscorp/Telepiù, točka 66).
82 Petič, ugotoviti je treba, da dokumenti, priloženi k tožbi, ne morejo omajati zaključka iz izpodbijanega sklepa v zvezi z dejstvom, da kanala Fox Sports in Ziggo Sport Totaal za ponudnike televizijskih storitev na maloprodajni ravni pomenita alternativi. Natančneje, v dokumentu iz priloge 10 k tožbi ni upoštevana dostopnost kanala Fox Sports, zaradi česar ni mogoče sklepati o zamenljivosti kanalov Fox Sports in Ziggo Sport Totaal.
83 Isto velja za študijo TelecomPaper z dne 17. februarja 2016 iz priloge 11 k tožbi, v kateri kanal Fox Sports ni omenjen in ki se poleg tega ne nanaša na kanal Ziggo Sport Totaal, ampak na kanal Ziggo Sport. Dalje, v tej študiji je zgolj navedeno, da je ta kanal eden od razlogov, da 14 % naročnikov vztraja pri družbi Liberty Global, kar ne pomeni, da za te osebe ta kanal pomeni glavni razlog ali da je eden od razlogov za večino naročnikov.
84 Tudi v sporočilu za javnost iz priloge 12 k tožbi je zgolj navedeno, da je kanal Ziggo Sport – in ne kanal Ziggo Sport Totaal – eden od razlogov za sklenitev naročniškega razmerja pri družbi Liberty Global za skoraj 20 % naročnikov, pri čemer pa to ne izključuje zamenljivosti kanalov Fox Sports in Ziggo Sport Totaal ter ne pomeni, da je to glavni razlog za večino naročnikov.
85 V zvezi z letnimi zaključnimi računi združenega subjekta za leto 2016 iz priloge 13 k tožbi je treba navesti, da se ta listina očitno nanaša na kanal Ziggo Sport in ne na kanal Ziggo Sport Totaal. Vsekakor, kot je bilo navedeno, to ne izključuje zamenljivosti kanalov Fox Sports in Ziggo Sport Totaal, ker kanal Fox Sports ni omenjen.
86 V zvezi s študijo nizozemskega organa za medije iz priloge 14 k tožbi je dovolj omemba, da je v njej zgolj navedeno, da spada med razloge, iz katerih stranke izberejo ponudnika, vsebina ponudbe televizijskih storitev – drugače povedano, vsebina paketa – pri čemer pa je prvi razlog cena. Vendar, kot je bilo navedeno, to ne izključuje zamenljivosti kanalov Fox Sports in Ziggo Sport Totaal, tako kot tudi podatki o odstotkih televizijskih gledalcev, ki občasno in dnevno gledajo kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports niso pokazatelj zamenljivosti teh dveh kanalov.
87 Isti sklep je mogoč glede študije iz priloge 15 k tožbi, ki ne vsebuje nobenih ugotovitev, ki bi lahko vzbudile dvom o zamenljivosti kanalov Ziggo Sport Totaal in Fox Sports, in v kateri je zgolj poudarjen pomen športnih vsebin kot komercialne strategije ponudnikov televizijskih storitev na maloprodajni ravni.
88 Prav tako je v posvetovalnem dokumentu iz priloge 9 k tožbi, ki ga je pripravil nizozemski organ, pristojen za konkurenco, v delu, na katerega se sklicuje tožeča stranka, zgolj navedeno, da se poskušajo ponudniki na maloprodajni ravni od konkurentov razlikovati po vsebini ponudbe, kar pa ne vzbuja dvomov o zamenljivosti kanalov Ziggo Sport Totaal in Fox Sports.
89 Nazadnje, ugotoviti je treba, da je v študiji iz priloge 16 k tožbi zgolj navedeno, da se potrošnikom zdi pomembna možnost dostopa do nekaterih vsebin, tudi športnih, da pa ta študija ne vsebuje nobenih premislekov, ki bi podprli tezo tožeče stranke, da kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports nista zamenljiva.
90 Na podlagi navedenega je treba prvi tožbeni razlogi zavrniti kot neutemeljen.
Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji v zvezi z vertikalnimi učinki
91 Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom trdi, da je bila v izpodbijanem sklepu storjena očitna napaka pri presoji v zvezi z vertikalnimi učinki koncentracije, zlasti učinkom omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov na trgu veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov.
92 Tožeča stranka uvodoma zatrjuje, da je napačno, da je Komisija v izpodbijanem sklepu preučila učinke omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov, povezanih s kanalom Ziggo Sport Totaal, zgolj glede mobilnih omrežij. V zvezi s tem navaja, da bi lahko združeni subjekt ponudil dostop do kanala Ziggo Sport Totaal prek paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“.
93 Tožeča stranka trdi, da bi bil združeni subjekt zmožen vzpostaviti strategijo omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov, da bi bil za to motiviran in da bi ta strategija znatno negativno vplivala na konkurenco.
94 Prvič, tožeča stranka v zvezi z zmožnostjo za vzpostavitev strategije omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov trdi, da je že pred nameravano koncentracijo tržni delež družbe Liberty Global na trgu paketov storitev „multiple play“ znašal več kot 50 %. Zato naj bi združeni subjekt z dejavnostmi na trgu mobilnih storitev po nameravani transakciji imel zmožnost omejiti dostop do novih trgov, zlasti do trgov za pakete fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“.
95 Tožeča stranka v repliki trdi, da je analiza iz izpodbijanega sklepa o zmožnosti združenega subjekta za vzpostavitev strategije omejevanja dostopa napačna, ker kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports ne bi smela biti vključena na isti upoštevni trg. Po mnenju tožene stranke je s točko 501 obrazložitve izpodbijanega sklepa potrjeno, da ta kanala spadata na ločena trga, saj vsak od njiju predvaja nepogrešljive vsebine. Dalje, dejstvo, da ima kanal Fox Sports – čeprav je bil dražji, kot je navedeno v točki 502 obrazložitve izpodbijanega sklepa – bistveno več naročnikov kot kanal Ziggo Sport Totaal, naj bi potrjevalo, da nista zamenljiva.
96 Tožeča stranka poleg tega ugovarja temu, kar šteje za „nedopustno spremembo“ izpodbijanega sklepa, ker je Komisija v okviru obravnavanega spora opozorila na domnevno pisno pomoto v točki 500 obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi s podatki o tržnih deležih.
97 Sklicuje se na sodbo z dne 26. oktobra 2017, KPN/Komisija (T‑394/15, neobjavljena, EU:T:2017:756), v skladu s katero naj prisotnost pomembnega konkurenta, kot je kanal Fox Sports, na trgu ne bi zadostovala za sklep, da drug operater ne more imeti tržne moči.
98 Tožeča stranka trdi, da s točko 504 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero je večina udeležencev tržne raziskave menila, da morajo ponudniki maloprodajnih televizijskih storitev ponuditi vsaj en plačljiv premium športni televizijski kanal, ni izključeno, da je za učinkovito konkuriranje potrebnih več kanalov. Poleg tega trdi, da je bilo vprašanje, ki ga je Komisija postavila med tržno raziskavo, dvoumno.
99 Zato naj bi bil združeni subjekt glede na svojo tržno moč zmožen omejiti dostop svojih konkurentov do nepogrešljivega proizvodnega dejavnika.
100 Drugič, v zvezi z motivacijo za vzpostavitev strategije izključitve dostopa tožeča stranka trdi, da bi lahko združeni subjekt pridobil konkurenčno prednost na trgu, ki je nižje v verigi.
101 Tretjič, tožeča stranka v zvezi z morebitnimi učinki strategije omejevanja dostopa na konkurenco na trgih paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“ trdi, da Komisija ni pravilno preučila negativnih učinkov, ker ni upoštevala pomena športnih vsebin.
102 Komisija ob podpori intervenientk prereka trditve tožeče stranke.
103 Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom v bistvu trdi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, da ni upoštevala, da nameravana koncentracija vzbuja vertikalne pomisleke glede konkurence na trgu veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov, zlasti glede učinkov omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov v zvezi s kanalom Ziggo Sport Totaal.
104 V skladu s členom 2(2) Uredbe št. 139/2004 se koncentracije, ki ne bi bistveno ovirale učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, razglasijo za združljive s skupnim trgom. Nasprotno se v skladu s členom 2(3) Uredbe št. 139/2004 koncentracije, ki bi bistveno ovirale učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, razglasijo za nezdružljive s skupnim trgom.
105 Poleg tega v skladu s členom 8(2) Uredbe št. 139/2004 Komisija, če ugotovi, da priglašena koncentracija po spremembi od udeleženih podjetij izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(2) navedene uredbe, izda sklep, s katerim razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom.
106 Kot je bilo navedeno zgoraj v točki 58, dajejo v skladu z ustaljeno sodno prakso temeljna pravila o nadzoru nad koncentracijami, zlasti tista, ki zadevajo presojo koncentracij, kot je člen 2 Uredbe št. 139/2004, Komisiji določeno diskrecijsko pravico, zlasti pri gospodarski presoji. Zato je treba nadzor sodišča Unije nad izvajanjem take pravice, ki je bistvena za opredelitev pravil glede koncentracije, opraviti ob upoštevanju polja proste presoje, ki posredno izhaja iz določb ekonomske narave, ki so del ureditve koncentracij.
107 Predvsem Splošno sodišče s svojo gospodarsko presojo ne sme nadomestiti presoje Komisije (glej v tem smislu sodbi z dne 9. julija 2007, Sun Chemical Group in drugi/Komisija, T‑282/06, EU:T:2007:203, točka 60, in z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 51).
108 Vendar to ne pomeni, kot je bilo navedeno zgoraj v točki 60 – čeprav ima Komisija polje proste presoje na gospodarskem področju – da se mora sodišče Unije vzdržati nadzora nad razlago podatkov ekonomske narave, ki jo poda Komisija. Med drugim mora namreč preveriti ne le vsebinsko pravilnost navedenih dokazov ter njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe.
109 Nadzor Komisije nad koncentracijami podjetij zahteva prospektivno analizo, ki obsega preučitev, kako bi lahko taka koncentracija spremenila dejavnike, ki določajo stanje konkurence na danem trgu, zato da se ugotovi, ali bi bila posledica take koncentracije znatno oviranje učinkovite konkurence. Za to prospektivno analizo si je treba zamisliti različen niz razlogov in učinkov, da se ugotovi, kateri izmed njih je najverjetnejši (sodbi z dne 19. junija 2009, Qualcomm/Komisija, T‑48/04, EU:T:2009:212, točka 88, in z dne 9. marca 2015, Deutsche Börse/Komisija, T‑175/12, neobjavljena, EU:T:2015:148, točka 62; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 15. februarja 2005, Komisija/Tetra Laval, C‑12/03 P, EU:C:2005:87, točka 43).
110 Tako mora Komisija v sklepu o združljivosti koncentracije z notranjim trgom z zadostno verjetnostjo dokazati, da ta koncentracija, kot je bila spremenjena z zavezami, ki so jih predlagale stranke koncentracije, ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu. Zainteresirane tretje osebe, ki vložijo ničnostno tožbo zoper odločbo o združljivosti koncentracije z notranjim trgom, ki vsebuje zaveze, morajo torej dokazati, da je Komisija napačno presodila transakcijo, in sicer tako, da se podvomi o združljivosti koncentracije z notranjim trgom (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2009, Qualcomm/Komisija, T‑48/04, EU:T:2009:212, točki 89 in 90).
111 Drugi tožbeni razlog je treba analizirati glede na te ugotovitve.
112 Tožeča stranka uvodoma trdi, da je napačno, da je Komisija v izpodbijanem sklepu preučila učinke omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov zgolj v zvezi z mobilnimi omrežji.
113 V zvezi s tem je treba spomniti, da mora Komisija v skladu s sodno prakso v okviru združljivosti koncentracije z notranjim trgom preučiti njene učinke na konkurenco na trgih, na katerih obstaja prekrivanje dejavnosti udeleženk koncentracije. Zato prevladujoči položaj, če je katera od udeleženk že pred koncentracijo imela takšen položaj na upoštevnem trgu, že po definiciji ni vključen v analizo učinkov koncentracije na konkurenco. To pa ni tako, če je prevladujoči položaj na upoštevnem trgu posledica koncentracije ali je z njo okrepljen (glej v tem smislu sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točki 248 in 249).
114 Iz sodne prakse tako izhaja – kot je bilo navedeno zgoraj v točki 109 – da nadzor nad koncentracijami zahteva prospektivno analizo, ki obsega preučitev, kako bi lahko taka koncentracija spremenila dejavnike, ki določajo stanje konkurence na danem trgu.
115 Poleg tega iz točke 20 Smernic o presoji nehorizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL 2008, C 265, str. 6; v nadaljevanju: Smernice o nehorizontalnih združitvah) izhaja, da Komisija pri presojanju učinkov koncentracije na konkurenco primerja konkurenčne pogoje, ki bi bili posledica priglašene koncentracije, s pogoji, ki bi prevladali brez koncentracije.
116 V obravnavani zadevi je iz točke 498 obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da se je Komisija v analizi osredotočila na spremembe, ki jih je povzročila koncentracija. Po zavezah je bila edina konkretna sprememba, ki izhaja iz koncentracije, dodajanje mobilnega omrežja in pretežno mobilnih strank družbe Vodafone. Zato je lahko Komisija, ne da bi storila očitno napako pri presoji, analizo omejila – tako kot je storila – na tveganje omejevanja dostopa do kanala Ziggo Sport Totaal, ki ima vpliv na trge z mobilno sestavino, zlasti na trg maloprodaje paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“. Iz točk od 499 do 522 obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da je Komisija opravila tako analizo, drugače kot očitno trdi tožeča stranka, tako da se je osredotočila na morebitno omejevanje dostopa do kanala Ziggo Sport Totaal, ki vpliva zlasti na mobilno sestavino paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“.
117 Zato je treba uvodni očitek tožeče stranke zavrniti.
118 Iz točke 31 Smernic o nehorizontalnih združitvah je razvidno, da omejevanje trga proizvodnih dejavnikov nastane, kadar bi novi subjekt po združitvi verjetno omejil dostop do proizvodov ali storitev, ki bi jih v primeru brez združitve dobavil. V točki 32 teh smernic je navedeno, da Komisija pri presoji verjetnosti protikonkurenčnega omejevanja trga proizvodnih dejavnikov preuči, prvič, ali bi združeni subjekt po združitvi lahko izvajal občutno omejevanje proizvodnih dejavnikov, drugič, ali bi imel spodbudo za tako ravnanje, in tretjič, ali bi strategija omejevanja škodljivo vplivala na konkurenco nižje v verigi. Iz točk od 497 do 522 obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je Komisija preučila te tri pogoje v obravnavani zadevi, tožeča stranka pa tega pristopa ni grajala.
119 Poudariti je treba – kot trdi Komisija v odgovoru na tožbo, tožeča stranka pa ji v zvezi s to trditvijo ne oporeka – da so ti trije pogoji kumulativni, tako da neobstoj enega od njih zadostuje, da se izključi tveganje protikonkurenčnega omejevanja proizvodnih dejavnikov.
120 V zvezi s prvim od teh pogojev, namreč zmožnostjo za vzpostavitev strategije omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov, je iz točke 35 Smernic o nehorizontalnih združitvah in iz točke 499 obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da mora imeti vertikalno povezano podjetje, ki je nastalo po združitvi, pomembno stopnjo tržne moči višje v verigi, namreč v obravnavani zadevi na trgu veleprodaje plačljivih premium športnih televizijskih kanalov.
121 Glede na točki 409 in 500 obrazložitve izpodbijanega sklepa je tržni delež združenega subjekta znašal manj kot 10 % glede na prihodke na morebitnem trgu za veleprodajo in odkup na debelo plačljivih premium športnih kanalov, kar je bila najožja možna segmentacija trga. Poleg tega je imel glede na točko 502 obrazložitve izpodbijanega sklepa kanal Ziggo Sport Totaal bistveno manj naročnikov kot kanal Fox Sports kljub višji ceni zadnjega. Dalje, glede na točko 517 obrazložitve izpodbijanega sklepa je tržni delež kanala Ziggo Sport Totaal znašal manj kot 5 % vseh naročnikov plačljive televizije na Nizozemskem. Poleg tega je glede na točki 518 in 519 obrazložitve izpodbijanega sklepa potrošnja avdiovizualnih vsebin na mobilnih napravah znašala manj kot 3 % skupne potrošnje vseh televizijskih proizvodov, zgolj 12 % potrošnikov, ki uporablja mobilno napravo za dostop do avdiovizualnih vsebin, pa gleda televizijo v neposrednem prenosu, in še zlasti športne dogodke. Natančneje, glede na neko neodvisno študijo je v zadnjem tromesečju leta 2015 zgolj 4 % naročnikov kanala Ziggo Sport Totaal gledalo ta kanal na mobilnih napravah, kar naj bi kazalo, da zgolj neznaten delež, 3 % vseh naročnikov plačljive televizije, ki so naročeni na kanal Ziggo Sport Totaal, zanima dostop do tega kanala na mobilnih napravah.
122 Iz zgoraj navedenega izhaja, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji s tem, da je v izpodbijanem sklepu sklenila, da subjekt, nastal s koncentracijo, ni zmožen vzpostaviti strategije omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov predvsem glede kanala Ziggo Sport Totaal na trgu prodaje paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“.
123 Te ugotovitve ne more ovreči nobena od trditev tožeče stranke.
124 Prvič, trditev o položaju združenega subjekta na trgu paketov storitev „multiple play“ je treba zavrniti kot brezpredmetno in vsekakor kot neutemeljeno. Po eni strani, kot je bilo navedeno zgoraj v točki 121, je za oceno zmožnosti za vzpostavitev strategije omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov pomemben položaj na trgu, ki je višje v verigi, in ne položaj na trgu, ki je nižje v verigi. Po drugi strani je iz tabele št. 11 v točki 364 obrazložitve izpodbijanega sklepa vsekakor razvidno, da bi tržni delež združenega subjekta na trgu prodaje paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“ znašal manj kot 20 %, medtem ko je tržni delež tožeče stranke znašal več kot 80 %.
125 V zvezi s tem je treba pojasniti, da se – kot opozarja Komisija – podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, v skladu s katerimi bi tržni delež združenega subjekta na trgu paketov storitev „multiple play“ znašal več kot 50 %, nanašajo na vse trge paketov storitev, medtem ko je za obravnavano analizo iz razlogov iz točk od 112 do 117 zgoraj upošteven le trg paketov z mobilno sestavino. Zato listina, ki jo je pripravil nizozemski organ, pristojen za konkurenco, iz priloge 20 k tožbi, ne more podpreti teze tožeče stranke, saj se ocene tržnih deležev v njej nanašajo na vse pakete storitev „multiple play“.
126 Drugič, zavrniti je treba trditev, da se kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports za oceno zmožnosti združenega subjekta za vzpostavitev strategije omejevanja dostopa iz razlogov iz točk od 65 do 71 zgoraj ne bi smela vključiti na isti upoštevni trg.
127 Tretjič, zavrniti je treba tudi trditev, da je Komisija v okviru obravnavanega spora domnevno spremenila izpodbijani sklep. Poleg pojasnil Komisije, da je točka 500 obrazložitve nezaupne različice izpodbijanega sklepa vsebovala enostavno pisno pomoto, je treba ugotoviti, da je sprotna opomba št. 269 k točki 409 obrazložitve izpodbijanega sklepa vsebovala razpon s pravilnimi številčnimi podatki. To očitno protislovje med tema točkama obrazložitve izpodbijanega sklepa potrjuje, da je nezaupna različica izpodbijanega sklepa v točki 500 obrazložitve vsebovala enostavno pisno pomoto, kot je pojasnila Komisija.
128 Četrtič, tožeča stranka napačno razlaga sodbo z dne 26. oktobra 2017, KPN/Komisija (T‑394/15, neobjavljena, EU:T:2017:756). V tej sodbi namreč Splošno sodišče ni upoštevalo, da bi lahko operater imel tržno moč tudi ob prisotnosti precej močnejšega konkurenta na trgu. Ugotovilo je le, da kadar ne obstaja nobena analiza položaja na trgu, zgolj prisotnost dveh operaterjev na trgu sama po sebi ne izključuje, da ima eden od njiju tržno moč.
129 Petič, tožeča stranka napačno razlaga tudi točko 504 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ker je v nasprotju z njenimi navedbami večina udeležencev tržne raziskave navedla, da ni treba ponuditi vseh plačljivih premium športnih televizijskih kanalov, namreč kanalov Ziggo Sport Totaal in Fox Sports. Poleg tega je v nasprotju z njenimi trditvami iz razlage vprašanja, ki ga je Komisija postavila med tržno raziskavo, razvidno, da je bila ta raziskava v zvezi s tem dovolj jasna.
130 Šestič, ugotoviti je treba, da listine, priložene k tožbi, ne morejo omajati zaključka v izpodbijanem sklepu v zvezi z neobstojem zmožnosti za vzpostavitev strategije omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov v zvezi s kanalom Ziggo Sport Totaal.
131 Natančneje, članek TelecomPaper iz priloge 17 k tožbi, v katerem se omenja akcijska ponudba v zvezi s kanalom Ziggo Sport, ne vsebuje nobene ugotovitve, ki bi lahko vzbudila dvom o neobstoju tržne moči združenega subjekta na trgu, ki je višje v verigi. Enako velja za članek iz priloge 18 k tožbi, s katerim ni mogoče utemeljiti tega, da obstaja tržna moč na trgu višje v verigi, ki izvira od kanala Ziggo Sport Totaal, ker v zadevnem članku ni omenjen ta kanal.
132 V zvezi z izvlečkom internetne strani združenega subjekta iz priloge 19 k tožbi, v katerem je napovedano zvišanje cen za končne uporabnike, ki naj bi bilo upravičeno z zvišanjem lastnih stroškov, je treba navesti, da ni gotovo, da to kaže na obstoj tveganja vertikalnih učinkov. Zlasti se s to listino ne more podpreti teza, da ima združeni subjekt tržno moč na trgu višje v verigi, ki izvira od kanala Ziggo Sport Totaal, kar je nujni pogoj za obstoj tveganja omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov.
133 Zato je treba prvi del drugega tožbenega razloga zavrniti. Ker so trije pogoji v zvezi z obstojem tveganja omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov kumulativni, čemur tožeča stranka sicer ne ugovarja, ni treba preučiti drugega in tretjega dela drugega tožbenega razloga. Na podlagi navedenega je treba drugi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Tretji tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
134 Tožeča stranka v okviru tretjega tožbenega razloga trdi, da je Komisija v izpodbijanem sklepu kršila obveznost obrazložitve v zvezi z opredelitvijo upoštevnega trga in neobstojem tveganja omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov na trgu paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“.
135 Natančneje, Komisija naj v izpodbijanem sklepu ne bi dokazala, da sta kanala Fox Sports in Eurosport privlačni alternativi za kanal Ziggo Sport Totaal, niti naj ne bi pojasnila, zakaj obstaja zamenljivost med različnimi športnimi vsebinami, na primer med nogometom in formulo 1. Poleg tega naj Komisija v izpodbijanem sklepu pri analizi učinkov koncentracije na trg paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“ ne bi upoštevala pomena vsebin. Po mnenju tožeče stranke Komisija tudi ni obrazložila, zakaj po njenem mnenju ni verjetno, da bi lahko morebitno zvišanje prihodkov od novih naročnikov izravnalo izgubo prihodkov od licenc za kanal Ziggo Sport Totaal, podeljenih drugim operaterjem.
136 Tožeča stranka v repliki trdi, da bi morala Komisija obrazložiti svojo odločitev, da ne bo upoštevala, da mora biti trg plačljivih premium športnih televizijskih kanalov dalje segmentiran glede na športne vsebine. Ker je tožeča stranka te trditve navedla v upravnem postopku, naj bi jih Komisija morala preučiti.
137 Komisija ob podpori intervenientk prereka trditve tožeče stranke.
138 Kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, mora biti obrazložitev, ki se zahteva s členom 296 PDEU, prilagojena naravi zadevnega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je ta akt izdala, tako da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino zadevnega akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovnice akta ali druge osebe, ki jih ta akt neposredno in posamično zadeva. V obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih elementov, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz navedenega člena 296, presojati ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegovo sobesedilo in glede na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala, C‑413/06 P, EU:C:2008:392, točka 166 in navedena sodna praksa).
139 Vendar avtorju takega akta ni treba sprejeti stališča o podatkih, ki so očitno drugotnega pomena, oziroma predpostaviti morebitnih ugovorov. Poleg tega mora biti stopnja natančnosti obrazložitve odločbe sorazmerna z dejanskimi možnostmi in s tehničnimi pogoji ali z rokom, v katerem mora biti sprejeta. Tako Komisija ne krši obveznosti obrazložitve, če pri izvrševanju svoje pristojnosti na področju nadzora koncentracij v svoji odločbi ne navede natančno razlogov za presojo določenih vidikov koncentracije, ki se ji zdijo očitno neupoštevni, nepomembni ali popolnoma drugotnega pomena za presojo koncentracije. Taka zahteva je namreč težko v skladu z zahtevo po hitrosti in kratkimi procesnimi roki, ki so naloženi Komisiji pri izvrševanju njene pristojnosti na področju nadzora koncentracij in ki so del posebnih okoliščin postopka nadzora koncentracij (sodba z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala, C‑413/06 P, EU:C:2008:392, točka 167).
140 Čeprav je res, da Komisiji v obrazložitvi sklepov, sprejetih na podlagi uredbe, ni treba sprejeti stališča glede vseh elementov in trditev, na katere se sklicuje, vključno s tistimi, ki so povsem drugotnega pomena za presojo, še vedno ostaja dejstvo, da mora navesti dejstva in pravne ugotovitve, ki so bistvene v strukturi odločbe. Poleg tega mora biti obrazložitev logična in zlasti ne sme vsebovati notranjih protislovij (sodba z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala, C‑413/06 P, EU:C:2008:392, točka 169).
141 Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da je neobstoj ali pomanjkanje obrazložitve tožbeni razlog, ki spada med bistvene kršitve postopka in ki se razlikuje od razloga nepravilnosti razlogov sklepa, ki se preverja med preizkusom utemeljenosti tega sklepa (sodba z dne 19. junija 2009, Qualcomm/Komisija, T‑48/04, EU:T:2009:212, točka 175).
142 Tretji tožbeni razlog tožeče stranke je treba preizkusiti na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev.
143 Prvič, tožeča stranka trdi, da je v izpodbijanem sklepu kršena obveznost obrazložitve v zvezi z opredelitvijo upoštevnega trga. Natančneje, v izpodbijanem sklepu naj ne bi bilo pojasnjeno, zakaj naj bi bil kanal Fox Sports privlačna alternativa za kanal Ziggo Sport Totaal in zakaj naj bi obstajala zamenljivost med različnimi športnimi vsebinami. Zato tožeča stranka trdi, da bi morala Komisija obrazložiti svojo odločitev, da ne bo upoštevala, da mora biti trg plačljivih premium športnih televizijskih kanalov dalje segmentiran glede na športne vsebine.
144 Teh trditev ni mogoče sprejeti.
145 Komisija je namreč, kot izhaja zlasti iz točk 70 in 71 zgoraj, v izpodbijanem sklepu svoj zaključek o opredelitvi upoštevnega trga utemeljila na naslednjih ugotovitvah. Najprej, določeno število udeležencev tržne raziskave je navedlo, da si kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports konkurirata za podobne naročnike in vsebino ter postajata vse bolj zamenljiva. Dalje, Komisija je navedla, da imajo stranke, namreč ponudniki na maloprodajni ravni, dostop do določenega števila plačljivih premium športnih televizijskih kanalov, zlasti do kanala Fox Sports, kot alternative za kanal Ziggo Sport Totaal. Poleg tega je večina udeležencev tržne raziskave navedla, da je ponudba vsebin kanala Fox Sports enako – ali še bolj – privlačna kot ponudba kanala Ziggo Sport Totaal. Dalje, večina udeležencev raziskave trga je trdila, da je za ponudnike televizijskih storitev na maloprodajni ravni nujno, da ponudijo vsaj en plačljiv premium športni televizijski kanal, le manjši del pa je navedel, da je treba ponuditi vse plačljive premium športne televizijske kanale, ki so na voljo na Nizozemskem.
146 Glede na te ugotovitve izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati, da ne spoštuje obveznosti obrazložitve, ker v njem ni dalje segmentiran trg veleprodaje in odkupa na debelo plačljivih premium športnih televizijskih kanalov, saj sta kanala Ziggo Sport Totaal in Fox Sports na strani povpraševanja, namreč z vidika ponudnikov televizijskih storitev na maloprodajni ravni, zamenljiva.
147 Drugič, tožeča stranka trdi, da v izpodbijanem sklepu ni upoštevana obveznost obrazložitve, ker v njem ni upoštevan pomen vsebin v analizi učinkov koncentracije na trg paketov fiksno‑mobilnih storitev „multiple play“.
148 Te trditve ni mogoče sprejeti.
149 Kot je razvidno predvsem iz točk 502, 504 in 507 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je Komisija svoj zaključek o neobstoju tveganja protikonkurenčnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov utemeljila predvsem z obstojem alternative za kanal Ziggo Sport Totaal z enako – ali še bolj – privlačno ponudbo, namreč s kanalom Fox Sports, ki je na voljo konkurentom združenega subjekta nižje v verigi.
150 Nazadnje, ker je mogoče trditve tožeče stranke v okviru tretjega tožnega razloga razumeti, kot da v resnici pomenijo izpodbijanje presoje o vsebini, ki jo je v izpodbijanem sklepu opravila Komisija – kot trdi slednja – bi bilo treba vsekakor zavrniti te trditve iz razlogov, navedenih zgoraj v okviru analize prvega in drugega tožbenega razloga v točkah od 57 do 90 in od 118 do 133.
151 Glede na navedeno je treba tretji tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
152 Glede na vse navedeno je treba tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
153 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije in intervenientk naloži plačilo stroškov.
154 Zato bo tožeča stranka poleg svojih stroškov nosila stroške, ki so jih priglasile Komisija in intervenientke.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družba KPN BV nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasile Evropska komisija ter družbe VodafoneZiggo Group Holding BV, Vodafone Group plc in Liberty Global Europe Holding BV.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 23. maja 2019.
Podpisi