Zadeva C‑301/12

Cascina Tre Pini Ss

proti

Ministero dell’Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare in drugi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Consiglio di Stato)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43/EGS – Območja, pomembna za Skupnost – Revizija statusa takega območja ob pojavu onesnaženja ali poslabšanja stanja okolja – Nacionalna zakonodaja, ki ne določa možnosti za zadevne osebe, da zahtevajo tako revizijo – Priznavanje diskrecijske pravice pristojnim nacionalnim organom za začetek postopka za revizijo navedenega statusa po uradni dolžnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 3. aprila 2014

1.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Območja, pomembna za Skupnost – Ukinitev območja, uvrščenega na zadevni seznam območij – Zahtevo lastnika zemljišča, vključenega v to območje – Dolžnost pristojnih nacionalnih organov da Komisiji predlagajo ukinitev navedenega območja – Pogoji

(Direktiva Sveta 92/43, členi 4, 6 od (2) do (4), 9 in 11)

2.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Območja, pomembna za Skupnost – Pristojnost za predlaganje prilagoditve seznama zadevnih območij – Nacionalna ureditev na podlagi katere je navedena pristojnost dana le teritorialnim skupnostim – Dopustnost – Zahteva

(člen 288, tretji odstavek, PDEU; Direktiva Sveta 92/43, členi 4(1), 9 in 11)

3.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Splošna ali hipotetična vprašanja – Vprašanje, ki je z vidika predmeta spora v glavni stvari abstraktno in povsem hipotetično – Nedopustnost

(člen 267 PDEU)

1.        Člene 4(1), 9 in 11 Direktive Sveta 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, je treba razlagati tako, da so pristojni organi držav članic Evropski komisiji dolžni predlagati ukinitev območja, uvrščenega na seznam območij, pomembnih za Skupnost, če so ti organi prejeli zahtevo lastnika zemljišča, vključenega v to območje, ki se sklicuje na poslabšanje stanja okolja na takem območju, pod pogojem da ta zahteva temelji na okoliščini, da kljub spoštovanju določb člena 6, od (2) do (4), te direktive, kakor je bila spremenjena, navedeno območje dokončno ne more več prispevati k ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ali k uvedbi omrežja Natura 2000.

Če namreč območje, vpisano na seznam območij, pomembnih za Skupnost, nepreklicno ne more več prispevati k uresničitvi ciljev Direktive 92/43 in torej ni več razloga za to, da za to območje še naprej veljajo določbe te direktive, mora zadevna država članica Komisiji predlagati ukinitev navedenega območja. Ta obveznost je še toliko bolj pomembna, če to območje zajema ozemlje, ki je v lasti subjekta, čigar izvajanje lastninske pravice je omejeno zaradi tega vpisa, čeprav ni več razloga za to, da se za navedeno območje še naprej uporabljajo določbe te direktive, saj bi lahko nadaljnja omejitev uporabe v takšnih okoliščinah vodila do kršitve te lastninske pravice.

Vendar pa vsako poslabšanje območja, vključenega na seznam OPS, ne upravičuje njegove ukinitve. Pristojni nacionalni organi morajo namreč predlagati ukinitev območja le, če je to kljub upoštevanju obveznosti iz Direktive 92/43, to postalo nepopravljivo neustrezno za uresničitev ciljev navedene direktive.

(Glej točke 28, 29, 31, 35 in 36 ter točko 1 izreka.)

2.        Člene 4(1), 9 in 11 Direktive Sveta 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, na podlagi katere je pristojnost za predlaganje prilagoditve seznama območij, pomembnih za Skupnost, dana le teritorialnim skupnostim, ne pa, vsaj podredno v primeru neukrepanja teh skupnosti, tudi državi, če je s to dodelitvijo pristojnosti zagotovljena pravilna uporaba določb navedene direktive.

Ker namreč v Direktivi 92/43 niso pojasnjeni načini delitve pristojnosti za predlaganje prilagoditve seznama območij, pomembnih za Skupnost, v okviru nacionalnega prava, pravo Unije, natančneje, člen 288, tretji odstavek, PDEU, zahteva samo, da prenos te direktive v nacionalno pravo, vključno z določitvijo nacionalnih organov pristojnih za izpolnjevanje obveznosti navedene direktive, učinkovito zagotavlja polno uporabo te direktive na dovolj jasen in natančen način.

(Glej točke od 39 do 41 in 44 ter točko 2 izreka.)

3.        Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 45 do 48.)