SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)
z dne 22. septembra 2015
Zadeva F‑83/14
Juha Tapio Silvan
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovalno leto 2013 – Sklep o nenapredovanju tožeče stranke – Člena 43 in 45(1) Kadrovskih predpisov – SID Komisije – Ugovor nezakonitosti – Primerjava uspešnosti – Upoštevanje ocenjevalnih poročil – Neobstoj številčnih ocen ali analitičnih presoj – Pisni komentarji“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero J. T. Silvan v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa Evropske komisije za imenovanja, da v napredovalnem obdobju 2013 ne napreduje v naziv AST 10.
Odločitev: Tožba se zavrne. J. T. Silvan nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.
Povzetek
1. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Podrobna pravila – Diskrecijska pravica uprave – Uvedba sistema, ki temelji na pripombah ocenjevalcev, brez uporabe številčnih ocen in analitičnih presoj – Dopustnost – Pogoji
(Kadrovski predpisi, člena 43 in 45)
2. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Predhodna ocena spisov v posameznih generalnih direktoratih – Dopustnost – Nadaljnje ocene, ki jih mora opraviti odbor za napredovanja in nato organ za imenovanja – Obseg
(Kadrovski predpisi, členi 21(1) in 45(1))
1. Organ za imenovanja je pristojen, da opravi primerjalno oceno uspešnosti po postopku ali metodi, ki se mu zdi najprimernejša. Zadevna institucija namreč ni obvezana sprejeti poseben sistem ocenjevanja in napredovanja, saj ima široko diskrecijsko pravico pri izvajanju ciljev iz člena 45 Kadrovskih predpisov v skladu s svojimi potrebami glede organizacije in upravljanja zaposlenih.
Pristojnost, ki je tako priznana zadevnemu organu, je kljub temu omejena s tem, da je treba primerjalno oceno uspešnosti opraviti skrbno in nepristransko, v interesu službe in v skladu z načelom enakega obravnavanja. Torej je treba to oceno opraviti na podlagi primerljivih virov podatkov in informacij.
Ni mogoče sicer trditi, da člen 43 Kadrovskih predpisov nalaga uporabo številčne in analitične ocene, vendar se v skladu z obveznostjo, da se opravi enakopravna primerjava uspešnosti na podlagi primerljivih virov podatkov in informacij, ki jo vsebuje člen 45 Kadrovskih predpisov, zahteva postopek ali metoda, ki omogoča nevtralizacijo subjektivnosti, ki izhaja iz presoj različnih ocenjevalcev.
Vendar vsaka presoja uspešnosti uradnikov v okviru ocenjevanja na splošno in neločljivo vsebuje določeno tveganje raznolikosti, povezano s subjektivnostjo različnih ocenjevalcev. V zvezi s tem za to, da bi bila primerjalna ocena za napredovanje skladna z zahtevami iz člena 45 Kadrovskih predpisov, potrebno in dovolj, da institucije to raznolikost ocenjevanja, kolikor je mogoče, omejijo na tveganje, ki je lastno vsaki presoje.
(Glej točke od 24 do 26 in 34.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba z dne 1. julija 1976, de Wind/Komisija, 62/75, EU:C:1976:103, točka 17;
Sodišče prve stopnje: sodbe z dne 16. decembra 2006, Magone/Komisija, T‑73/05, EU:T:2006:127, točka 28; z dne 19. oktobra 2006, Buendía Sierra/Komisija, T‑311/04, EU:T:2006:329, točki 131 in 172 ter navedena sodna praksa, in z dne 14. februarja 2007, Simões Dos Santos/UUNT, T‑435/04, EU:T:2007:50, točka 132;
Splošno sodišče Evropske unije: sodba z dne 15. januarja 2014, Stols/Svet, T‑95/12 P, EU:T:2014:3, točka 32;
Sodišče za uslužbence: sodbe z dne 14. julija 2011, Praskevicius/Parlament, F‑81/10, EU:F:2011:120, točka 53; z dne 28. septembra 2011, AC/Svet, F‑9/10, EU:F:2011:160, točka 16, in z dne 18. marca 2015, Ribeiro Sinde Monteiro/ESZD, F‑51/14, EU:F:2015:11, točka 41, v zvezi s katero je bila vložena pritožba pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑278/15 P.
2. Organ za imenovanja mora na podlagi člena 45(1) Kadrovskih predpisov pred vsakim odločanjem o napredovanju opraviti primerjalno oceno uspešnosti vseh uradnikov, upravičenih do napredovanja. Natančneje, navedeni organ se lahko pri tej oceni za pomoč obrne na upravne službe na različnih hierarhičnih ravneh, saj je tako ravnanje v skladu z načeli, neločljivo povezanimi z delovanjem katere koli hierarhično urejene upravne strukture, ki se odražajo v členu 21, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov, na podlagi katerega uradnik ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje svojim nadrejenim. Vendar predhodna ocena spisov uradnikov, upravičenih do napredovanja, ki se opravi v posameznih generalnih direktoratih, ne more nadomestiti primerjalne ocene, ki jo mora zatem opraviti – če je to predvideno – odbor za napredovanja in nato še organ za imenovanja. Če naj primerjalna ocena uspešnosti vseh uradnikov, upravičenih do napredovanja, ne bo brezpredmetna, zlasti ni mogoče dopustiti, da ta organ preuči le uspešnost uradnikov, ki so najbolje razvrščeni na seznamih, ki jih pripravijo različne službe ali generalni direktorati.
(Glej točko 48.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodbe z dne 30. novembra 1993, Tsirimokos/Parlament, T‑76/92, EU:T:1993:106, točka 17; z dne 8. maja 2001, Caravelis/Parlament, T‑182/99, EU:T:2001:131, točka 34, in z dne 3. februarja 2005, Heurtaux/Komisija, T‑172/03, EU:T:2005:34, točka 40.