SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 28. oktobra 2010

Zadeva F‑6/09

Soukaïna Fares

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Razvrstitev v naziv – Upoštevanje delovnih izkušenj“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero S. Fares, pogodbena uslužbenka Komisije, v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, s katero jo je razvrstil v naziv 8 funkcionalne skupine III pogodbenih uslužbencev, kakor ta odločba izhaja iz njene pogodbe pogodbene uslužbenke z dne 28. marca 2008.

Odločitev: Odločba Komisije, s katero je bila tožeča stranka razvrščena v naziv 8 funkcionalne skupine III pogodbenih uslužbencev, kakor ta odločba izhaja iz pogodbe pogodbene uslužbenke tožeče stranke z dne 28. marca 2008, se razglasi za nično. Komisija nosi vse stroške.


Povzetek

1.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Razvrstitev v naziv – Upoštevanje delovnih izkušenj – Diskrecijska pravica organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi – Sodni nadzor – Meje

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 86(1))

2.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Razvrstitev v naziv – Upoštevanje delovnih izkušenj

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 86(1); splošne izvedbene določbe Komisije, člen 7(3))

1.      Institucija mora svojo široko diskrecijsko pravico na področju priznavanja delovnih izkušenj uresničevati ob upoštevanju vseh veljavnih določb, pri tem pa ne sme storiti očitne napake pri presoji. V teh okoliščinah mora biti nadzor sodišča Unije omejen na preverjanje, ali ni organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, napačno uporabil prava in ali ni svoje diskrecijske pravice uporabil očitno napačno.

(Glej točki 39 in 40.)

2.      Da bi se ugotovilo, ali se lahko predhodno pridobljene delovne izkušnje pogodbenega uslužbenca priznajo za njegovo razvrstitev v naziv, člen 7(3) splošnih izvedbenih določb o postopku zaposlitve pogodbenih uslužbencev v Komisiji določa ne samo preverjanje opisa prejšnjega delovnega mesta pogodbenega uslužbenca, ampak tudi, če je to potrebno, dejansko preučitev nalog, ki jih je uslužbenec opravljal na tem delovnem mestu, da se ugotovi stopnja usposobljenosti, ki je bila potrebna za učinkovito opravljanje teh nalog. Z drugimi besedami, čeprav v praksi v večini primerov zadostuje, da se na podlagi opisa delovnega mesta ugotovi, ali se lahko delovne izkušnje upoštevajo pri razvrstitvi pogodbenega uslužbenca, Komisija ne more zavrniti preučitve dejanskih nalog, ki jih je zadevna oseba opravljala predhodno, če ta predloži verjetne dokaze, da naloge, ki jih je opravljala v praksi, niso ustrezale formalnemu opisu njenega delovnega mesta.

(Glej točko 63.)