Zadeva C‑494/12

Dixons Retail plc

proti

Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo le First-tier Tribunal (Tax Chamber))

„Direktiva 2006/112/ES – Davek na dodano vrednost – Dobava blaga – Pojem – Goljufiva uporaba bančne kartice“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. novembra 2013

1.        Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Dobava blaga – Pojem – Transakcije prenosa blaga v stvareh na kupca z goljufivo uporabo bančne kartice kot plačilnega sredstva – Vključitev

(direktivi Sveta 77/388, člena 2, točka 1, in 5(1), ter 2006/112, člena 2(1)(a) in 14(1))

2.        Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Davčna osnova – Dobava blaga in opravljanje storitev – Pojem – Transakcije prodaje med dobaviteljem in kupcem, ki plačuje z bančno kartico – Plačilo, ki ga opravi tretja oseba, ki je izdajatelj kartice, za račun kupca na podlagi sporazuma, sklenjenega z dobaviteljem – Plačilo, ki pomeni plačilo – Vključitev

(direktivi Sveta 77/388, člen 11(A)(1)(a), in 2006/112, člen 73)

1.        Člena 2, točka 1, in 5(1) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih ter člena 2(1)(a) in 14(1) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da v okviru sporazuma, sklenjenega med tretjo osebo in dobaviteljem blaga, s katerim se je ta tretja oseba zavezala, da bo po odbitku provizije temu dobavitelju plačala blago, ki ga je ta prodal kupcem, ki so kot plačilno sredstvo uporabili bančno kartico, dejanski prenos blaga na kupca, ki goljufivo uporablja tako kartico za plačilo tega blaga, pomeni dobavo blaga.

Pojem dobave blaga se namreč ne nanaša na prenos lastninske pravice v oblikah, predvidenih z nacionalnim pravom, ki se uporabi, ampak zajema vsak prenos premoženja v stvareh, ki ga opravi ena stranka, ki drugo stranko pooblasti, da s tem premoženjem dejansko razpolaga, kot da bi bila njegov lastnik.

Navedeni pojem je objektiven in se uporablja neodvisno od ciljev in rezultatov zadevnih transakcij, pri čemer davčni upravi ni treba niti izvesti preiskave, da bi ugotovila namen zadevnega davčnega zavezanca, niti upoštevati namena trgovca, ki ni ta davčni zavezanec in je del iste dobavne verige.

Goljufiva uporaba bančne kartice kot plačilnega sredstva tako pri teh transakcijah ne vpliva na to, da jih je mogoče šteti za dobavo blaga, saj ne zadeva objektivnih meril, na katerih ta pojem temelji, temveč namen osebe, ki je kot kupec sodelovala v zadevnih transakcijah, in ravnanj, storjenih za uresničitev takega namena.

Poleg tega je treba tak položaj razlikovati od položaja pri tatvini blaga, ki ni zajet s pojmom dobave blaga, saj s tatvino blaga storilec ne pridobi pravice do razpolaganja z blagom pod enakimi pogoji kot njegov lastnik.

(Glej točke 17, 20, 21, 26, 28, 29 in 38 ter izrek.)

2.        Člen 11(A)(1)(a) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih in člen 73 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da pri dejanskem prenosu blaga na kupca, ki kot plačilno sredstvo goljufivo uporablja bančno kartico, prenosu, ki pomeni dobavo blaga, plačilo, ki ga opravi tretja oseba na podlagi sporazuma med njo in dobaviteljem tega blaga, s katerim se je ta tretja oseba zavezala temu dobavitelju plačati za blago, ki ga je ta prodal kupcem, ki so tako kartico uporabili kot plačilno sredstvo, pomeni plačilo.

Kadar namreč kupec plača blago s kreditno kartico, sta opravljeni dve transakciji, in sicer dobaviteljeva prodaja tega blaga, ki v zahtevano skupno ceno vračuna tudi davek na dodano vrednost, ki ga bo plačal navedeni kupec kot končni potrošnik, prejel pa ga bo ta dobavitelj za račun državne blagajne, in opravljanje storitev izdajatelja kartice za dobavitelja.

Glede tega s Šesto direktivo in Direktivo 2006/112 pri dobavi blaga oziroma opravljanju storitev za plačilo ni zahtevano, da se plačilo za to dobavo oziroma storitev prejme neposredno od njenega prejemnika. Člen 11(A)(1)(a) Šeste direktive in člen 73 Direktive 2006/112 namreč določata, da plačila za dobavo blaga ne more opraviti samo kupec, temveč ga lahko opravi tudi tretja oseba, v obravnavanem primeru izdajatelj kartice.

(Glej točke 34, 35 in 38 ter izrek.)