SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi razširjeni senat)
z dne 22. septembra 2021(*)
„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) – Odločba o nevpisu tožeče stranke na rezervni seznam natečaja – Obveznost obrazložitve – Tajnost dela natečajne komisije – Ponder elementov, ki sestavljajo preizkus in so določeni v obvestilu o natečaju“
V zadevi T‑435/20,
JR, ki jo zastopata L. Levi in A. Champetier, odvetnici,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata D. Milanowska in I. Melo Sampaio, agentki,
tožena stranka,
zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije za notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) – Upravni uslužbenci z dne 15. aprila 2020, s katero je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za pregled odločbe te komisije z dne 16. decembra 2019 o nevpisu tožeče stranke na rezervni seznam navedenega natečaja, in če je potrebno, za razglasitev ničnosti zadnjenavedene odločbe,
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi razširjeni senat),
v sestavi R. da Silva Passos, predsednik, V. Valančius, sodnik, I. Reine, sodnica, L. Truchot (poročevalec) in M. Sampol Pucurull, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, JR, se je 16. decembra 2018 prijavila na notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) – Upravni uslužbenci (v nadaljevanju: sporni natečaj).
2 V obvestilu o spornem natečaju je bilo pojasnjeno, da je njegov namen sestaviti rezervni seznam uspešnih kandidatov za vsako od teh treh področij: prvič, evropska javna uprava, drugič, razvojno sodelovanje in sosedska politika ter, tretjič, raziskave.
3 Tožeča stranka je izbrala področje evropske javne uprave, na katerem je bilo želeno število uspešnih kandidatov 30.
4 Kandidati so morali v skladu z naslovom III obvestila o spornem natečaju v prvi fazi predložiti prijavo in ob njeni vložitvi potrditi, da izpolnjujejo pogoje, določene za pripustitev. V drugi fazi naj bi bili upravičeni kandidati povabljeni k opravljanju niza preizkusov v obliki vprašalnikov izbirnega tipa. V tretji fazi naj bi bili kandidati, ki so bili na teh preizkusih uspešni, povabljeni na ustni preizkus.
5 V naslovu III, oddelek 4, obvestila o spornem natečaju je navedeno, da je ustni preizkus za funkcionalno skupino AD sestavljen iz dveh delov, ki sta opisana tako:
„1. Razgovor […], na katerem se ocenijo:
– glavne naloge, ki jih je [kandidat] opravljal, in spretnosti, ki jih je pridobil na poklicni poti, ter
– sposobnost in motiviranost [kandidata] za opravljanje nalog, dodeljenih delovnim mestom, dostop do katerih daje natečaj;
2. strukturirana predstavitev[, ki] bo vsebovala kratko poročilo […] o temi, povezani s politiko Evropske unije […].“
6 V naslovu III, oddelek 4, spornega obvestila o natečaju je dodano, da bo skupna ocena za oba navedena dela ustnega preizkusa ocena med 0 in 20 točkami, pri čemer bo zahtevanih najmanj 10 točk.
7 V oddelku 5 istega naslova je navedeno, da bo natečajna komisija na rezervni seznam vpisala imena kandidatov, ki bodo dosegli najboljše ocene na ustnem preizkusu in najnižjo zahtevano oceno za ta preizkus, v okviru želenega števila uspešnih kandidatov.
8 Potem ko je tožeča stranka 23. septembra 2019 uspešno opravila pisni del spornega natečaja, se je udeležila ustnega preizkusa.
9 Natečajna komisija spornega natečaja je z dopisom z dne 16. decembra 2019 tožečo stranko obvestila o svoji odločitvi (v nadaljevanju: odločba z dne 16. decembra 2019), da njenega imena ne vpiše na rezervni seznam tega natečaja. Navedla je, da je tožeča stranka za ustni preizkus prejela oceno 13/20, ki je bila – čeprav je bila višja od spodnjega praga 10/20 iz obvestila o spornem natečaju – nižja od praga 14/20, ki bi ga morala doseči, da bi bila uvrščena med najboljše kandidate, katerih imena bodo vpisana na rezervni seznam. Pojasnila je še, da je bila splošna uspešnost tožeče stranke na ustnem preizkusu opisno ocenjena kot „dobra“. Natančneje, natečajna komisija je pojasnila, da je tožeča stranka prejela opisno oceno „močno“ za „povezavo med preteklimi izkušnjami in zahtevano usposobljenostjo“ ter za „izkaz splošne usposobljenosti in motiviranosti za opravljanje nalog na prostem delovnem mestu“, medtem ko je za usposobljenost za izvedbo predstavitve na temo v zvezi s področjem spornega natečaja prejela oceno „dobro“.
10 Tožeča stranka je v elektronskem sporočilu z dne 20. decembra 2019 (v nadaljevanju: prošnja za ponovni pregled) pri Evropskem uradu za izbor osebja (EPSO) v skladu s točko 6.3 priloge III k obvestilu o spornem natečaju vložila prošnjo za ponovni pregled odločbe z dne 16. decembra 2019. Sklicevala se je na „očitno neskladnost“ med na eni strani opisno oceno, ki jo je na ustnem preizkusu prejela za splošno uspešnost, in na drugi strani opisnimi ocenami, ki jih je prejela za vsakega od treh sestavnih delov istega preizkusa, kot jih je ocenila natečajna komisija. Po mnenju tožeče stranke je namreč natečajna komisija samovoljno podcenila njeno splošno uspešnost, ki jo je opredelila kot „dobro“, čeprav sta dva od teh sestavnih delov prejela opisno oceno „močno“. K temu je še dodala, da na podlagi odločbe z dne 16. decembra 2019 ni mogla razumeti, kako je bila splošna ocena „dobro“ pretvorjena v številčno oceno 13/20. To elektronsko sporočilo je vsebovalo „zahtevo po informacijah in dostopu do dokumentov“, s katero je tožeča stranka zaprosila, naj se ji predložijo ti elementi:
– podrobna pojasnila o načinu pretvorbe opisnih ocen v številčne ocene, z ocenjevalnimi lestvicami, na podlagi katerih je mogoče vsako opisno oceno povezati z oceno, izraženo s številkami;
– podrobne ocene, ki so bile v zvezi z njo podane za vsakega od treh elementov, ki so se ocenjevali in so dobili oceno v okviru ustnega preizkusa, ter ustrezne ocenjevalne lestvice;
– vse koristne informacije o ocenah, ki so ji bile dodeljene;
– metoda ponderiranja, ki se je morebiti uporabila;
– metoda zaokroževanja, ki se je morebiti uporabila;
– poročilo in ocenjevalne lestvice v zvezi z njenim ustnim preizkusom, tabla z listi, ki jo je uporabljala med tem preizkusom (v nadaljevanju: flipchart), ter vsi drugi upoštevni dokumenti v zvezi z njeno predstavitvijo na tem preizkusu.
11 Generalni direktorat Evropske komisije za človeške vire in varnost je 28. februarja 2020 tožeči stranki, potem ko sta si izmenjala več elektronskih sporočil, posredoval lestvico, na kateri je bilo prikazano ujemanje med na eni strani številčnimi ocenami med ena in deset, na drugi strani pa opisnimi ocenami „nezadostno“, „zadostno“, „dobro“, „močno“, „zelo močno“, „odlično“ in „izvrstno“ (v nadaljevanju: prva pretvorbna lestvica), pri čemer je bilo pojasnjeno, da se številčne ocene med ena in štiri vse ujemajo z opisno oceno „nezadostno“. Tožeča stranka je bila prav tako pozvana, naj flipchart pregleda v prostorih Komisije in se sestane s predsednico natečajne komisije spornega natečaja, da bi dobila ustno poročilo o svojem rezultatu. V elektronskem sporočilu Komisije z dne 28. februarja 2020 ni bilo napoteno na metode ponderiranja in zaokroževanja, na katere se je nanašala prošnja za ponovni pregled.
12 Komisija je v elektronskem sporočilu z dne 9. aprila 2020 tožečo stranko obvestila, da za navedeni metodi velja tajnost dela natečajnih komisij, določena v členu 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).
13 Natečajna komisija spornega natečaja je z odločbo z dne 15. aprila 2020 (v nadaljevanju: odločba z dne 15. aprila 2020) zahtevo za pregled zavrnila.
14 V zvezi s tem je natečajna komisija, na prvem mestu, opozorila, da je pred zaslišanjem kandidatov, povabljenih k ustnemu preizkusu, opredelila njegovo vsebino, predvidena vprašanja, merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in ponder za vsak element, določen v obvestilu o natečaju za ta preizkus.
15 Na drugem mestu, natečajna komisija je pojasnila, da je za vsakega kandidata podala pripombe o posebnih elementih, navedenih v tem obvestilu (glej točko 5 zgoraj), in da so njene pripombe vključevale tudi splošno oceno rezultata kandidatov, v kateri je bila „povzeta ocena vsakega elementa“.
16 Na tretjem mestu, natečajna komisija je navedla, da so ocene izkušenj in sposobnosti kandidatov primerjalne narave.
17 Na četrtem mestu, ugotovila je, da ni bila pri ponovnem pregledu odločbe z dne 16. decembra 2019 ugotovljena nobena napaka, ki bi vplivala na obravnavo podatkov v zvezi z ustnim preizkusom tožeče stranke, zato je treba odločitev o nevpisu njenega imena na rezervni seznam spornega natečaja potrditi.
18 Tožeča stranka je z vlogo, ki jo je 4. maja 2020 predložila v tajništvu Splošnega sodišča, vložila tožbo, v kateri je predlagala razglasitev ničnosti odločb Komisije iz elektronskih sporočil z dne 28. februarja in 9. aprila 2020 (glej točki 11 in 12 zgoraj), s katerima ji je bil zavrnjen dostop do nekaterih domnevno osebnih podatkov. Ta tožba je bila vpisana pod opravilno številko T‑265/20.
Dejansko stanje po vložitvi tožbe
19 Komisija je 16. julija 2020 tožeči stranki predložila kopijo flipcharta skupaj z opombami, ki jih je ta pripravila za predstavitev med ustnim preizkusom.
20 Tožeča stranka je 22. julija 2020 med telefonskim pogovorom s predsednico natečajne komisije spornega natečaja prejela informacije o svoji uspešnosti na ustnem preizkusu in pojasnilo, da so bile številčne ocene zaokrožene na 0,25.
Postopek in predlogi strank
21 Tožeča stranka je 7. julija 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
22 Tožeča stranka je istega dne v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ločeno vlogo na podlagi člena 66 Poslovnika Splošnega sodišča ter zaprosila za anonimnost. Splošno sodišče (sedmi senat) je s sklepom z dne 21. septembra 2020 temu predlogu ugodilo.
23 Tožeča stranka je 22. julija 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v zadevi T‑265/20, JR/Komisija, vložila predlog za združitev te in obravnavane zadeve na podlagi člena 68 Poslovnika. Komisija je v stališču o tem predlogu, ki ga je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 31. avgusta 2020, predlagala zavrnitev predloga. Predsednik sedmega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 30. septembra 2020 predlog za združitev zavrnil.
24 Pisni del postopka je bil končan 13. januarja 2021.
25 Splošno sodišče (sedmi senat) se je 20. aprila 2021 v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika odločilo Komisijo pozvati, naj navede, kateri instrument je natečajni komisiji spornega natečaja omogočil, da je v odločbi z dne 16. decembra 2019 opisno oceno „dobro“ povezala s skupno številčno oceno 13/20, ki je bila dodeljena tožeči stranki, čeprav je prva pretvorbna lestvica vsebovala številčne ocene med ena in deset.
26 Splošno sodišče je 28. aprila 2021 na predlog sedmega senata na podlagi člena 28 Poslovnika odločilo, da zadevo predodeli razširjenemu senatu.
27 Komisija je z dopisom z dne 6. maja 2021 na vprašanje Splošnega sodišča iz točke 25 zgoraj odgovorila s predložitvijo lestvice, na kateri je bilo prikazano ujemanje med na eni strani številčnimi ocenami ali razponi številčnih ocen „do 9,5“, „od 10 do 11,5“, „od 12 do 13“, „13,5“, „od 14 do 15,5“, „od 16 do 17“, „od 17,5 do 19“ in „od 19,5 do 20“ ter na drugi strani opisnimi ocenami „nezadostno“, „zadostno“, „dobro“, „dobro do močno“, „močno“, „zelo močno“, „odlično“ in „izvrstno“ (v nadaljevanju: druga pretvorbna lestvica).
28 Tožeča stranka je z dopisom z dne 26. maja 2021 predložila stališče glede odgovora Komisije na navedeno vprašanje Splošnega sodišča.
29 V skladu s členom 106(3) Poslovnika lahko Splošno sodišče, če glavne stranke v roku treh tednov od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka niso podale predloga, naj se opravi obravnava, odloči, da bo o tožbi odločilo brez ustnega dela postopka. Splošno sodišče (sedmi razširjeni senat) je v obravnavani zadevi menilo, da je na podlagi listin iz spisa o zadevi dovolj poučeno, zato je sklenilo, da bo, ker tak predlog ni bil podan, odločilo brez ustnega dela postopka.
30 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razglasi ničnost odločbe z dne 15. aprila 2020 in po potrebi odločbe z dne 16. decembra 2019;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
31 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Predmet spora
32 Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 15. aprila 2020 in po potrebi odločbe z dne 16. decembra 2019.
33 Komisija v odgovoru na tožbo uveljavlja ugovor nedopustnosti zoper predlog za razglasitev ničnosti odločbe z dne 16. decembra 2019, ki je bila nadomeščena z odločbo z dne 15. aprila 2020.
34 Opozoriti je treba, da kadar kandidat na natečaju zahteva ponovni preizkus odločbe natečajne komisije, je v skladu z ustaljeno sodno prakso odločba, ki jo ta komisija sprejme po ponovnem preizkusu položaja kandidata, akt, ki posega v njegov položaj v smislu člena 90(2) ali pa člena 91(1) Kadrovskih predpisov. Odločba, sprejeta po ponovnem preizkusu, tako nadomesti prvotno odločbo natečajne komisije (glej sodbo z dne 5. septembra 2018, Villeneuve/Komisija, T‑671/16, EU:T:2018:519, točka 24 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 11. marca 1986, Sorani in drugi/Komisija, 293/84, EU:C:1986:111, točka 12).
35 Zato je treba v obravnavani zadevi šteti, da je edini akt, ki posega v položaj, odločba z dne 15. aprila 2020.
36 Ker je torej tožeča stranka predlagala, naj se odločba z dne 16. decembra 2019 razglasi za nično zgolj „po potrebi“, je treba najprej preučiti predlog za razglasitev ničnosti odločbe z dne 15. aprila 2020.
Vsebinska presoja
37 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga, od katerih se prvi nanaša na očitno napako pri presoji in kršitev pravil, ki urejajo delo komisije, drugi pa na kršitev obveznosti obrazložitve in načela dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).
38 Najprej je treba preučiti drugi tožbeni razlog, saj se nanaša na predhodno vprašanje obrazložitve odločbe z dne 15. aprila 2020.
39 Tožeča stranka trdi, da tudi po tem, ko je prejela prvo pretvorbno lestvico (glej točko 11 zgoraj) in pojasnila v zvezi z metodo zaokroževanja, ki jo je uporabila natečajna komisija (glej točko 20 zgoraj), obrazložitev odločbe z dne 15. aprila 2020 ne zadostuje, da bi ji omogočila razumevanje načina, kako so tri opisne ocene „močno“, „močno“ in „dobro“, ki jih je prejela za tri različne sestavne dele ustnega preizkusa, natečajni komisiji spornega natečaja omogočile, da ji je za splošno uspešnost na navedenem preizkusu dodelila opisno oceno „dobro“ in jo pretvorila v številčno oceno 13/20.
40 Tožeča stranka dodaja, da je natečajna komisija nujno uporabila metodo ponderiranja, in trdi, da opredelitev te metode ne spada v delo natečajnih komisij, ki mora v skladu s sodno prakso v zvezi s členom 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom zaradi primerjalne narave ostati tajno. Po njenem mnenju se objektivni elementi, kot je ponderiranje ocen, ki jih natečajna komisija določi pred začetkom preizkusov, da bi usmerjala svoje delo ter načeloma zagotovila pravilen in objektiven potek tega dela, ne nanašajo na oceno uspešnosti kandidatov ali primerjavo njihove uspešnosti.
41 Tožeča stranka v stališčih o odgovoru Komisije na vprašanje Splošnega sodišča (glej točki 27 in 28 zgoraj) trdi, da tudi po seznanitvi z drugo pretvorbno lestvico ni mogla razumeti, zakaj ji je bila dodeljena številčna ocena 13/20. Po njenem mnenju je s to lestvico samo še poudarjen pomen natančne seznanitve s tem, kdaj je natečajna komisija zaokrožila ocene in katera metoda ponderiranja je uporabljena.
42 Komisija odgovarja, da ob upoštevanju tajnosti dela natečajnih komisij, kar zadeva podajo vrednostne presoje, in široke diskrecijske pravice, ki jo imajo, predložitev ocen, doseženih na različnih preizkusih, pomeni zadostno obrazložitev njihovih odločb. Ker je bila tožeča stranka obveščena, da je za ustni preizkus prejela oceno 13/20 in da naj bi bila zgolj imena kandidatov, ki so prejeli oceno vsaj 14/20, vpisana na rezervni seznam, naj bi bila odločba z dne 15. aprila 2020 dovolj obrazložena. Po mnenju Komisije je natečajna komisija zgolj zaradi popolnosti in v skladu z načelom dobrega upravljanja tožeči stranki sporočila opisne ocene, ki ji jih je dodelila za vsakega od sestavnih delov ustnega preizkusa, in skupno opisno oceno, ki jo je prejela v zvezi s tem, nato pa ji je posredovala še pretvorbno lestvico in flipchart ter ji omogočila telefonski pogovor s predsednico te komisije, ki ji je zlasti pojasnila, katera metoda zaokroževanja je bila uporabljena.
43 Poleg tega Komisija priznava, da je bila skupna številčna ocena, ki jo je natečajna komisija dodelila tožeči stranki za ustni preizkus, dobljena s ponderiranjem vseh treh sestavnih delov tega preizkusa, vendar hkrati trdi, da je bila opredelitev metode ponderiranja v samem središču široke diskrecijske pravice, ki je bila z obvestilom o tem natečaju – ker v zvezi s tem ni vsebovalo natančnih pojasnil – prepuščena natečajni komisiji, kot to izhaja iz sodne prakse. Z razkritjem te metode bi bilo močno poseženo v tajnost dela natečajne komisije in njeno neodvisnost, saj bi lahko nezadovoljni kandidati trdili, da je uporabljena metoda ugodnejša za določeno kategorijo kandidatov.
44 Na prvem mestu, opozoriti je treba, da morajo biti v skladu s členom 25, drugi odstavek, drugi stavek, Kadrovskih predpisov v vsaki odločbi, ki ima škodljive posledice, navedeni utemeljeni razlogi. Ta obveznost ustreza obveznosti, ki je splošneje določena v členu 296, drugi odstavek, PDEU in členu 41 Listine, ki se nanaša na načelo dobrega upravljanja, zlasti v njegovem odstavku 2(c).
45 Na drugem mestu, člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom določa, da je „[d]elo komisije za izbiro kandidatov […] tajno“.
46 V skladu z ustaljeno sodno prakso je namen obveznosti obrazložitve, na eni strani, zadevni osebi dati zadostne podatke, da lahko presodi o utemeljenosti akta, ki posega v njen položaj, in o smotrnosti vložitve pravnega sredstva pri sodišču Unije, ter, na drugi strani, sodišču Unije omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo tega akta (glej sodbo z dne 13. septembra 2016, Pohjanmäki/Svet, T‑410/15 P, neobjavljena, EU:T:2016:465, točka 77 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 11. junija 2020, Komisija/Di Bernardo, C‑114/19 P, EU:C:2020:457, točka 51).
47 Ugotoviti je še treba, da na podlagi pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine nastane obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži, in da ta obrazložitev ni le na splošno izraz preglednosti delovanja uprave, ampak mora posamezniku tudi omogočiti, da se ob poznavanju vseh okoliščin odloči, ali ima korist od tega, da se obrne na sodišče. Obstaja torej tesna povezava med obveznostjo obrazložitve ter temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljeno s členom 47 Listine (sodba z dne 10. oktobra 2012, Sviluppo Globale/Komisija, T‑183/10, neobjavljena, EU:T:2012:534, točka 40; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 8. septembra 2009, ETF/Landgren, T‑404/06 P, EU:T:2009:313, točka 148 in navedena sodna praksa).
48 Obrazložitev mora biti načeloma sporočena zainteresirani stranki sočasno z odločbo, ki posega v njen položaj. Neobstoja obrazložitve ni mogoče popraviti s tem, da zadevna oseba za razloge za to odločbo izve v postopku pred sodiščem Unije. Vendar lahko v primeru, ko ne gre za neobstoj obrazložitve, ampak za njeno nezadostnost, pojasnila, podana med postopkom, izjemoma popravijo to nezadostnost, tako da tožbeni razlog, ki se nanaša na to nezadostnost, ne upravičuje več razglasitve ničnosti zadevne odločbe (glej sodbo z dne 11. junija 2020, Komisija/Di Bernardo, C‑114/19 P, EU:C:2020:457, točki 51 in 52 ter navedena sodna praksa).
49 Po mnenju Sodišča ne obstajata niti pravica institucij Unije, da pred sodiščem Unije popravijo svoje nezadostno obrazložene odločbe, niti obveznost tega sodišča, da za presojo, ali je izpolnjena obveznost obrazložitve, upošteva dopolnilna pojasnila, ki jih je avtor zadevnega akta podal šele med postopkom. Podobno pravno stanje bi namreč lahko izničilo razdelitev pristojnosti med upravo in sodiščem Unije, oslabilo nadzor nad zakonitostjo in ogrozilo izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Obrazložitev je mogoče dopolniti s pojasnili avtorja akta med postopkom le v izjemnih primerih, v katerih se izkaže, da je bilo za zadevno institucijo Unije praktično nemogoče pravno zadostno obrazložiti izpodbijano odločbo (glej v tem smislu sodbo z dne 11. junija 2020, Komisija/Di Bernardo, C‑114/19 P, EU:C:2020:457, točki 58 in 59).
50 Kar zadeva odločbe, ki jih sprejme natečajna komisija, mora biti obveznost obrazložitve, kot je Sodišče razsodilo v sodbi z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276), usklajena s spoštovanjem tajnosti, ki velja za delo komisije na podlagi člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom. Ta tajnost je bila uvedena zaradi zagotavljanja neodvisnosti natečajnih komisij in objektivnosti njihovega dela, tako da so zavarovane pred vsemi zunanjimi posegi in pritiski, ne glede na to, ali prihajajo od same uprave Unije, zainteresiranih kandidatov ali tretjih oseb. Spoštovanje te tajnosti zato preprečuje razkritje stališč, ki so jih izrazili posamezni člani natečajnih komisij, in razkritje vseh elementov, ki se nanašajo na posamezno ali primerjalno oceno kandidatov (sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati, C‑254/95 P, EU:C:1996:276, točka 24).
51 Obveznost obrazložitve odločb natečajne komisije mora v teh okoliščinah upoštevati naravo zadevnega dela (sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati, C‑254/95 P, EU:C:1996:276, točka 25).
52 Delo natečajne komisije na splošno vključuje vsaj dve ločeni fazi, in sicer, prvič, preučitev prijav, da se izberejo kandidati, ki bodo pripuščeni k natečaju, in drugič, preučitev sposobnosti kandidatov za prosto delovno mesto, da se sestavi rezervni seznam (sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati, C‑254/95 P, EU:C:1996:276, točka 26).
53 Prva faza zlasti v natečaju na podlagi kvalifikacij zajema primerjavo kvalifikacij, ki so jih predložili kandidati, s kvalifikacijami, ki se zahtevajo v obvestilu o natečaju. Ker ta primerjava temelji na objektivnih podatkih, ki jih poleg tega vsak kandidat zase pozna, spoštovanje tajnosti dela natečajne komisije ne nasprotuje sporočitvi teh objektivnih podatkov in zlasti meril za presojo, na katerih temelji izbor, opravljen v fazi predhodnih postopkov natečaja, da se osebam, katerih prijave so bile zavrnjene že pred kakršnim koli osebnim preizkusom, omogoči, da se seznanijo z mogočimi razlogi za njihovo izločitev (sodba z dne 4. julija 1996, Innati/Parlament, C‑254/95, Innati/Parlament, EU:C:1996:276, točka 27).
54 Nasprotno pa je druga faza dela natečajne komisije predvsem primerjalna, zato zanjo velja tajnost, ki je značilna za to delo (sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati, C‑254/95 P, EU:C:1996:276, točka 28).
55 Merila za popravljanje, ki jih natečajna komisija sprejme pred preizkusi, so sestavni del primerjalnih ocen uspešnosti kandidatov, ki jih opravi komisija. Njihov namen je namreč v interesu kandidatov zagotoviti določeno enotnost ocen natečajne komisije, zlasti ko je kandidatov veliko. Za ta merila torej enako velja tajnost posvetovanj kot za ocene natečajne komisije (sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati, C‑254/95 P, EU:C:1996:276, točka 29).
56 Primerjalne ocene, ki jih opravi natečajna komisija, so izražene v ocenah, ki jih komisija da kandidatom. Te so izraz vrednostnih presoj vsakega izmed njih (sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati, C‑254/95 P, EU:C:1996:276, točka 30).
57 Na podlagi teh načel je Sodišče v točkah 31 in 32 sodbe z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276), menilo, da je glede na tajnost dela natečajne komisije sporočanje ocen, doseženih na različnih preizkusih, zadostna obrazložitev odločb natečajne komisije ter da taka obrazložitev ne škodi pravicam kandidatov, saj jim omogoča, da se seznanijo z vrednostno sodbo o svojih rezultatih in da po potrebi preverijo, ali v resnici niso dosegli števila točk, zahtevanega v obvestilu o natečaju.
58 Ali je odločba z dne 15. aprila 2020 zadostno obrazložena, je treba presoditi ob upoštevanju teh načel.
59 Na prvem mestu, ugotoviti je treba, da odločba z dne 15. aprila 2020 ne spada v prvo fazo, na katero se nanaša sodna praksa Sodišča v zvezi s pripustitvijo kandidatov k natečaju po preverjanju, ali izpolnjujejo pogoje, ki so za to določeni v obvestilu o natečaju. Spada v drugo fazo, saj je morala natečajna komisija spornega natečaja oceniti uspešnost tožeče stranke na ustnem preizkusu, da bi ne samo preučila, ali ji lahko dodeli najnižjo oceno 10/20, določeno v obvestilu o natečaju, ampak tudi ocenila to uspešnost v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov. V obvestilu o natečaju je bilo namreč določeno, da bo mogoče na področju, ki ga je izbrala tožeča stranka, na rezervni seznam vpisati samo 30 kandidatov, ki so prejeli najboljše ocene na ustnem preizkusu (glej točke 3, 6 in 7 zgoraj).
60 Na drugem mestu, opozoriti je treba na informacije, ki so bile tožeči stranki že dane v odločbi z dne 16. decembra 2019 in so bile potrjene z odločbo z dne 15. aprila 2020. Kot je bilo pojasnjeno v točki 9 zgoraj, je natečajna komisija v tej odločbi najprej navedla, da je tožeča stranka za svojo uspešnost na ustnem preizkusu spornega natečaja prejela skupno oceno 13/20, medtem ko je navedena komisija na podlagi primerjave med uspešnostjo kandidatov, pripuščenih k temu natečaju, na rezervni seznam vpisala samo imena kandidatov, ki so prejeli najnižjo skupno oceno 14/20.
61 Dalje, natečajna komisija je pojasnila, da je mogoče splošno uspešnost tožeče stranke na ustnem preizkusu opredeliti kot „dobro“.
62 Nazadnje, natečajna komisija je sporočila opisne ocene, ki jih je dodelila tožeči stranki za vsakega od treh sestavnih delov ustnega preizkusa, opravljenega v skladu z oddelkom 4 naslova III obvestila o spornem natečaju (glej točko 5 zgoraj), na podlagi katerega je ta preizkus vseboval dva dela, pri čemer je bil prvi razdeljen na dva poddela.
63 Na tretjem mestu, kot je bilo navedeno v točki 11 zgoraj, je Komisija tožeči stranki pozneje predložila prvo pretvorbno lestvico, v kateri je bilo pojasnjeno ujemanje med opisnimi ocenami, ki jih je uporabila natečajna komisija, in številčnimi ocenami med ena in deset. Iz te lestvice je razvidno, da se opisni oceni „dobro“ in „močno“ ujemata s številčnima ocenama 6/10 oziroma 7/10.
64 Na četrtem mestu, Komisija je pred Splošnim sodiščem predložila drugo pretvorbno lestvico, navedeno v točki 27 zgoraj, v kateri je pojasnjeno ujemanje med na eni strani številčnimi ocenami med ena in dvajset ter na drugi strani opisnimi ocenami, sporočenimi kandidatom po ustnem preizkusu.
65 Na petem mestu, ugotoviti je treba, da je, kot je razvidno iz odločbe z dne 15. aprila 2020, natečajna komisija sprejela metodo ponderiranja, uporabljeno za vse tri sestavne dele ustnega preizkusa, določene v obvestilu o spornem natečaju. Komisija v odgovoru na tožbo potrjuje, da skupna ocena 13/20, ki jo je prejela tožeča stranka, ni aritmetična sredina ocen v zvezi s temi tremi sestavnimi deli, ampak je bila dobljena na podlagi njihovega ponderiranega povprečja.
66 Zato je treba ugotoviti, da je natečajna komisija spornega natečaja sprejela ponder za vsak del ustnega preizkusa, ki izhaja iz obvestila o tem natečaju (v nadaljevanju: zadevni ponderji). Natečajna komisija je zadevne ponderje uporabila za ocene rezultatov kandidatov pri teh delih, da bi dobila ponderirano povprečje teh ocen. Torej ti ponderji bistveno prispevajo k temu, da lahko tožeča stranka razume, kako je bila njena uspešnost, potem ko je bila ocenjena za vsakega od teh treh sestavnih delov, pretvorjena v skupno številčno oceno v dvajsetinah v skladu z obvestilom o spornem natečaju (glej točko 6 zgoraj). Tožeča stranka ima odtlej na razpolago prvo in drugo pretvorbno lestvico. Ker pa ni seznanjena z zadevnimi ponderji, ne more razumeti, kako je lahko na podlagi opisnih ocen „močno“, „močno“ in „dobro“, ki jih je dobila za tri sestavne dele ustnega preizkusa in se v skladu s prvo pretvorbno lestvico ujemajo s številčnimi ocenami 7, 7 in 6, nastala skupna številčna ocena 13/20, ki se v skladu z drugo pretvorbno lestvico ujema z opisno oceno „dobro“. Ugotoviti je treba, da glede na pomen vsakega od teh ponderjev ni izključeno, da bi na podlagi ponderiranega povprečja navedenih številčnih ocen nastala skupna številčna ocena, ki bi – zaokrožena in pretvorjena v dvajsetine – dosegla prag 14/20, ki se je zahteval za vpis kandidata med uspešne kandidate spornega natečaja (glej točko 9 zgoraj).
67 Vendar je treba opredeliti, ali je sporočitev zadevnih ponderjev združljiva s tajnostjo dela natečajne komisije v skladu s členom 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, kot jo razlaga Sodišče.
68 Kot je bilo navedeno v točki 57 zgoraj, je Sodišče v sodbi z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276, točki 31 in 32), po tehtanju zahtev, ki na eni strani izhajajo iz obveznosti obrazložitve, na drugi strani pa iz tajnosti dela natečajne komisije, razsodilo, da sporočanje ocen, doseženih na različnih preizkusih, pomeni zadostno obrazložitev odločb natečajne komisije ter da taka obrazložitev ne škodi pravicam kandidatov.
69 Vendar tožeča stranka v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276), ni bila pripuščena k preizkusom natečaja, ki so sledili pisnemu preizkusu, na katerem je dosegla oceno, nižjo od najnižje zahtevane ocene na podlagi obvestila o natečaju. V tem obvestilu ni bilo določeno, da je ta pisni preizkus sestavljen iz več elementov. Torej tega, da je Sodišče napotilo na „ocene, dosežene na različnih preizkusih“, ni mogoče razlagati kot napotilo na izključno posamične izločitvene ocene v nasprotju z vmesnimi ocenami v zvezi z različnimi sestavnimi deli preizkusa, določenimi v obvestilu o natečaju. Iz te sodne prakse tako ne izhaja, da je to, da se kandidatu sporoči ena sama posamična izločitvena ocena, v vseh okoliščinah in ne glede na posebnosti vsakega natečaja zadostna obrazložitev.
70 Poleg tega iz sodbe z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276), ni mogoče izpeljati, da pojem „merila za popravljanje“, za katera je Sodišče menilo, da so varovana s tajnostjo dela natečajne komisije, vključuje elemente, kot so zadevni ponderji.
71 Poudariti je treba, da „merila za popravljanje“ iz sodbe z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276), natečajno komisijo usmerjajo pri ocenjevanju rezultatov kandidatov med preizkusi natečaja in morebitnimi deli vsakega preizkusa. Ta merila so instrument, ki ga natečajna komisija uporabi, kadar vrednostno presoja te rezultate, da se zagotovi enotnost njenih ocen. V tem smislu so, kot je Sodišče odločilo v navedeni sodbi, ta merila sestavni del primerjalnih ocen uspešnosti kandidatov, ki jih opravi natečajna komisija, zato morajo ostati tajna (glej točko 55 zgoraj). Da bi natečajna komisija popolnoma objektivno in svobodno ocenila kandidate, mora namreč organizirati svoje delo, pri čemer mora, če je potrebno, določiti merila in podmerila, za katera po potrebi določi ponderje.
72 Nasprotno ponderji, ki jih natečajna komisija določi za ponderiranje elementov, ki sestavljajo preizkus in so določeni v obvestilu o natečaju, nimajo iste funkcije kakor merila za popravljanje iz sodbe z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276). Ti ponderji namreč niso namenjeni temu, da pomagajo pri primerjalnem ocenjevanju rezultatov kandidatov na zadevnem preizkusu. Natečajna komisija jih pri izvajanju svoje diskrecijske pravice določi, da bi izrazila relativni pomen, ki ga pripisuje različnim delom preizkusa iz obvestila o natečaju znotraj skupne ocene, ki se kandidatu dodeli za celoten preizkus. Predhodno določitev relativnega pomena različnih sestavnih delov preizkusa, določenih v obvestilu o natečaju, je treba torej razlikovati od ocene uspešnosti kandidatov za vsakega od teh sestavnih delov.
73 Torej sodbe z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati (C‑254/95 P, EU:C:1996:276), ni mogoče razlagati tako, da tehtanje zahtev, navedenih v točki 68 zgoraj, narekuje, da – kadar je v obvestilu o natečaju določeno, da je preizkus sestavljen iz več sestavnih delov – za ponderje, ki jih natečajna komisija predhodno dodeli vsakemu od teh sestavnih delov za namene njihovega ponderiranja, velja tajnost dela natečajne komisije. Iz navedene sodbe torej ne izhaja, da so ti ponderji izvzeti iz elementov, ki jih je treba na podlagi obveznosti obrazložitve posredovati kandidatom, izločenim iz natečaja.
74 Poleg tega je treba opozoriti, da je Splošno sodišče v zvezi z ustnim preizkusom, katerega namen je bil oceniti jezikovno znanje kandidatov na natečaju v francoščini in angleščini ter vseh drugih jezikih Unije, za katere so ti kandidati v prijavah navedli, da jih znajo, razsodilo, da je treba kandidatu, če je natečajna komisija podala vmesne ocene znanja kandidatov za vsakega od teh jezikov, v skladu z obveznostjo obrazložitve na njegovo zahtevo sporočiti vmesne ocene, ki so mu bile dodeljene za različne jezike, na katere se je preizkus nanašal, in metodo, s katero je natečajna komisija določila končno oceno. Splošno sodišče je namreč poudarilo, da sporočanje teh elementov ne pomeni niti razkritja stališč posameznih članov natečajne komisije niti razkritja elementov, ki se nanašajo na posamezno ali primerjalno oceno kandidatov. Zato ni bilo nezdružljivo s spoštovanjem tajnosti dela natečajne komisije (sodba z dne 28. aprila 2004, Pascall/Svet, T‑277/02, EU:T:2004:117, točki 2 in 28).
75 Poleg tega iz sodne prakse Sodišča za uslužbence izhaja, da ob upoštevanju tajnosti, ki mora veljati za delo natečajne komisije, in široke diskrecijske pravice, ki jo ima ta komisija pri ocenjevanju rezultatov preizkusov natečaja, natečajni komisiji ni mogoče naložiti obveznosti, naj pri obrazložitvi nezadostnosti kandidata pri preizkusu podrobno navede odgovore kandidata, ki so bili ocenjeni kot nezadostni, ali pojasni, zakaj so bili ti odgovori ocenjeni kot nezadostni. Vendar ta tajnost in široka diskrecijska pravica ne pomenita, da kandidati na natečaju, ki to zahtevajo, ne morejo po potrebi pridobiti obvestila o doseženih ocenah za vsakega od delov ustnega preizkusa, navedenih v obvestilu o natečaju (glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 2010, Wybranowski/Komisija, F‑17/08, EU:F:2010:83, točki 98 in 99 ter navedena sodna praksa). Po mnenju Sodišča za uslužbence je treba, da se izpolni obveznost obrazložitve, to obvestilo, če ga kandidat zahteva, načeloma predložiti pred iztekom roka iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov (glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 2010, Wybranowski/Komisija, F‑17/08, EU:F:2010:83, točka 100). Dodati je treba, da je Sodišče za uslužbence, da bi zavrnilo očitek, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, ugotovilo, da je tožeča stranka lahko pridobila obvestilo zlasti o ponderiranju štirih „meril za ocenjevanje“, ki so bila v obvestilu o natečaju navedena za ustni preizkus (glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 2010, Wybranowski/Komisija, F‑17/08, EU:F:2010:83, točke 8, 50, 104 in 106).
76 Ta sodna praksa Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence je skladna s tesno povezavo, ki obstaja med obveznostjo obrazložitve in pravico do učinkovitega sodnega varstva, na kar je bilo opozorjeno v točki 47 zgoraj, ter z omejitvijo pravice do dopolnitve nezadostne obrazložitve z elementi, predloženimi med postopkom pred sodiščem, na izjemne primere, kot to izhaja iz sodne prakse Sodišča, navedene v točki 49 zgoraj. Če namreč kandidat ni pravočasno seznanjen z metodo, ki jo je uporabila natečajna komisija za določitev skupne izločitvene ocene, ki mu je bila dodeljena za preizkus na podlagi ocen, ki jih je podala natečajna komisija glede uspešnosti navedenega kandidata pri različnih sestavnih delih tega preizkusa, določenih v obvestilu o natečaju, ta kandidat ne more razumeti, ali je natečajna komisija storila napako ne pri izoblikovanju teh ocen, ki je varovano s tajnostjo dela natečajne komisije, ampak pri izoblikovanju skupne izločitvene ocene. Ta kandidat torej ne more oceniti, ali je primerno vložiti tožbo pri Splošnem sodišču.
77 Poleg tega sta obveznost obrazložitve in pravica do učinkovitega sodnega varstva splošni načeli prava Unije, ki sta odslej določeni z Listino, medtem ko je tajnost dela natečajne komisije določena z aktom sekundarne zakonodaje. Zato je treba člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom razlagati z vidika Listine.
78 Ob upoštevanju zgornjih preudarkov je treba ugotoviti, da zadevni ponderji, ker niso instrumenti, ki jih je natečajna komisija spornega natečaja uporabila za vrednostno presojo uspešnosti kandidatov pri treh sestavnih delih ustnega preizkusa, določenih z obvestilom o natečaju, niso zajeti s tajnostjo, določeno s členom 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom.
79 Ta ugotovitev ni omajana zaradi trditev Komisije, ki temeljijo na široki diskrecijski pravici, ki jo ima natečajna komisija (glej točko 43 zgoraj).
80 V skladu s sodno prakso ima natečajna komisija široko diskrecijsko pravico pri opravljanju svojega dela. Zato ima možnost, da kadar obvestilo o natečaju ne določa meril za ocenjevanje, določi taka merila ali, kadar jih to obvestilo določa, vendar brez opredelitve njihovega ponderiranja, opredeli to ponderiranje (glej sodbo z dne 11. decembra 2012, Mata Blanco/Komisija, F‑65/10, EU:F:2012:178, točka 55 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbi z dne 24. marca 1988, Goossens in drugi/Komisija, 228/86, EU:C:1988:172, točke 11, 13 in 14, ter z dne 19. aprila 1988, Santarelli/Komisija, 149/86, EU:C:1988:179, točka 10).
81 Iz tega izhaja, da kadar v obvestilu o natečaju ni določen ponder za vsako merilo za ocenjevanje, ki je v obvestilu o natečaju navedeno za dani preizkus, lahko natečajna komisija določi, kako je treba skupno število točk, ki je v tem obvestilu določeno za ta preizkus, razdeliti med različne dele tega preizkusa glede na pomen, ki ga pripisuje tem delom z vidika prostih delovnih mest (glej v tem smislu sodbo z dne 11. decembra 2012, Mata Blanco/Komisija, F‑65/10, EU:F:2012:178, točka 56 in navedena sodna praksa).
82 V obravnavani zadevi so bili v obvestilu o spornem natečaju opisani sestavni deli ustnega preizkusa (glej točko 5 zgoraj), ni bilo pa pojasnjeno ponderiranje, ki bo uporabljeno za vsakega od teh elementov pri določitvi skupne ocene.
83 Torej je imela natečajna komisija spornega natečaja pravico določiti zadevne tri ponderje.
84 Vendar iz zgoraj navedenega ne izhaja, da so zadevni ponderji izključeni iz elementov, ki jih je treba sporočiti izločenim kandidatom, zato da je izpolnjena obveznost obrazložitve.
85 V skladu s sodno prakso je namreč, kadar ima institucija široko diskrecijsko pravico, nadzor nad upoštevanjem jamstev, ki so v upravnih postopkih podeljena s pravnim redom Unije, temeljnega pomena. Med temi jamstvi sta zlasti obveznost pristojne institucije, da skrbno in nepristransko preveri vse upoštevne vidike posameznega primera, in obveznost, da svojo odločitev zadostno obrazloži (sodbi z dne 21. novembra 1991, Technische Universität München, C‑269/90, EU:C:1991:438, točka 14, in z dne 8. septembra 2009, ETF/Landgren, T‑404/06 P, EU:T:2009:313, točka 163).
86 Kot je poleg tega razvidno iz sodne prakse, navedene v točkah 46 in 47 zgoraj, je namen obveznosti obrazložitve prav ta, da se zadevnim osebam omogoči uresničevanje njihove pravice do učinkovitega pravnega sredstva, sodišču Unije pa izvajanje nadzora nad zakonitostjo odločitev uprave.
87 Ugotoviti je treba, da imajo natečajne komisije široko diskrecijsko pravico, zato sodišče pri nadzoru nad zakonitostjo njihovih odločitev preveri, ali se je ta diskrecijska pravica izvajala na podlagi objektivnih meril in ali pri njenem izvajanju ni bila storjena očitna napaka ali zloraba pooblastil oziroma ali meje navedene diskrecijske pravice niso bile očitno presežene (glej v tem smislu sodbo z dne 11. februarja 1999, Jiménez/UUNT, T‑200/97, EU:T:1999:26, točka 40 in navedena sodna praksa). Tako v obravnavani zadevi Splošno sodišče sicer ne more s svojo presojo nadomestiti presoje natečajne komisije, vendar mora biti kljub temu zmožno z vidika obveznosti obrazložitve opraviti nadzor nad tem, da je ta ustno uspešnost tožeče stranke ocenila na podlagi njenih treh sestavnih delov, določenih v obvestilu o spornem natečaju, in da ni bila storjena nobena napaka pri izračunu skupne ocene, opravljenem na podlagi ocene, ki jo je natečajna komisija podala za vsakega od teh treh sestavnih delov.
88 Ob upoštevanju vsega navedenega je treba ugotoviti, da odločba z dne 15. aprila 2020, ker tožeča stranka ni bila seznanjena z zadevnimi ponderji, ni dovolj obrazložena, in sicer kljub elementom, ki jih je Komisija tožeči stranki predložila po sprejetju navedene odločbe, ob predpostavki, da jih je v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 48 in 49, mogoče upoštevati.
89 Torej je treba drugemu tožbenemu razlogu ugoditi in odločbo z dne 15. aprila 2020 razglasiti za nično, ne da bi bilo treba preučiti prvi tožbeni razlog (glej točko 38 zgoraj) niti odločiti o ugovoru nedopustnosti, ki ga je navedla Komisija v zvezi s predlogom, naj se, če bi bilo to potrebno, za nično razglasi odločba z dne 16. decembra 2019 (glej točki 30 in 33 zgoraj).
Stroški
90 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi razširjeni senat)
razsodilo:
1. Odločba natečajne komisije za notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) – Upravni uslužbenci z dne 15. aprila 2020 o nevpisu JR na rezervni seznam za zaposlitev upravnih uslužbencev razreda AD 6 na področju evropske javne uprave se razglasi za nično.
2. Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.
da Silva Passos | Valančius | Reine |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 22. septembra 2021.
Podpisi