Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 18. decembra 2020 – „Banka DSK“ EAD/RP

(Zadeva C-689/20)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski rayonen sad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: „Banka DSK“ EAD

Tožena stranka: RP

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 3(1) Direktive 93/13/EGS1 v povezavi s točko 1(e) in (f) iz Priloge k tej direktivi ter člen 15(2) in (3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da pogoji, v nasprotju z zahtevo dobre vere, povzročijo nastanek dolžnosti, ki so v škodo potrošnika, če potrošnikove stroške po kreditni pogodbi bistveno zvišajo, če potrošnik svoje plače mesečno ne nakazuje [na bančni račun] pri banki, ki daje kredit, če upoštevamo, da je v skladu s pogodbenimi pogoji dolžan dovoliti zastavno pravico na svoji terjatvi iz naslova plače, neodvisno od tega, kako in v kateri državi prejema svojo plačo?

2.    Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba člen 3(1) Direktive 93/13/EGS v povezavi s točko 1(e) in (f) v Prilogi k tej direktivi razlagati tako, da pogoji, v nasprotju z zahtevo dobre vere, povzročijo dolžnosti v škodo potrošnika, če potrošnika zavezujejo, da svoje plače ne le nakaže [na bančni račun] pri ponudniku, ki daje kredit, temveč dejansko koristi tudi druge storitve ponudnika, ki daje kredit?

3.    Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, po katerih merilih se mora nacionalno sodišče načeloma ravnati pri presoji nepoštenosti? Ali je treba upoštevati zlasti moč vezanosti predmeta kreditne pogodbe na pomožne storitve, ki jih mora potrošnik koristiti, število pomožnih storitev in nacionalno zakonodajo o omejitvah vezane prodaje?

4.    Ali načelo s pravom Unije skladne razlage nacionalnega prava, kot je bilo določeno v točki 26 sodbe 14/83, von Colson, velja tudi za razlago nacionalnih predpisov, ki urejajo druga pravna področja (konkretno določbe o nelojalni konkurenci), ki pa so sorodna s pravno materijo pravnega akta Evropske unije, ki ga nacionalno sodišče uporablja v postopku, ki teče pred njim (v obravnavanem primeru Direktiva 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah)?

5.    Ali je treba člen 7(2) v povezavi s členom 6(1)(d) Direktive 2005/29/ES2 in člen 10(2)(f) Direktive 2008/48/ES3 razlagati tako, da je navedba nižje posojilne obrestne mere v glavni pogodbi o potrošniškem kreditu prepovedana, če je odobritev kredita po tej posojilni obrestni meri odvisna od pogojev, ki so določeni v prilogi k pogodbi? Ali je treba pri tem preizkusu presojati način formulacije pogojev za znižanje posojilne obrestne mere, odpravo takega znižanja ter sredstva, ki privedejo do ponovnega znižanja?

6.    Ali treba člen 5(2)(b) Direktive 2005/29/ES razlagati tako, da je treba pri presojanju možnosti bistvenega vpliva ekonomskega obnašanja potrošnikov upoštevati tržni delež banke, ki daje potrošniške kredite, glede na potrebe potrošnikov, ki koristijo takšne izdelke?

7.    Ali je treba člen 3(g) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da pomenijo stroški po pogodbah v povezavi s potrošniško kreditno pogodbo, pri katerih se ob njihovi izpolnitvi v skladu s potrošniško kreditno pogodbo zagotovi znižana obrestna mera, del efektivne letne obrestne mere za kredit in jih je treba zajeti v izračun kredita?

8.    Ali je treba člen 3(g) Direktive 2008/48/ES v povezavi s členom 5 Direktive 93/13/EGS razlagati tako, da je treba pri neizpolnitvi dolžnosti iz pogodb v povezavi s kreditno pogodbo, ki ima za posledico zvišanje posojilne obrestne mere za kredit, tudi efektivno letno obrestno mero izračunati v skladu z višjo posojilno obrestno mero zaradi neizpolnitve?

9.    Ali je treba člen 10(2)(g) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da se nepravilno navedbo efektivne letne obrestne mere v kreditni pogodbi med ponudnikom in potrošnikom kot kreditojemalcem šteje za manjkajoči podatek o efektivni letni obrestni meri v kreditni pogodbi in mora nacionalno sodišče uporabiti pravne posledice, ki so določene v nacionalnem pravu za manjkajoči podatek o efektivni letni obrestni meri v potrošniški kreditni pogodbi?

10.    Ali je treba člen 22(4) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je sankcija ničnosti potrošniške kreditne pogodbe, ki jo določi nacionalni zakonodajalec, v skladu s katero je treba vrniti le odobreno glavnico, sorazmerna, če potrošniška kreditna pogodba ne vsebuje točnega podatka o efektivni letni obrestni meri?

____________

1     Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).

2     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 2005, str. 22).

3     Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 2008, str. 66).