Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (Združeno kraljestvo) 30. decembra 2020 – Gallaher Limited/The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

(Zadeva C-707/20)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber)

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Gallaher Limited

Nasprotna stranka: The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Vprašanja za predhodno odločanje

(1)    Ali se je mogoče sklicevati na člen 63 PDEU v zvezi z nacionalno zakonodajo, kot so pravila o prenosu znotraj skupine, ki se uporabljajo le za skupine družb?

(2)    Če se na člen 63 PDEU na splošno ni mogoče sklicevati v zvezi s pravili o prenosu znotraj skupine, ali se je nanj kljub temu mogoče sklicevati:

(a)    glede prenosa kapitala z matične družbe, rezidentke države članice EU, na hčerinsko družbo, rezidentko Švice, pri čemer ima matična družba 100 % lastniški delež tako v hčerinski družbi, rezidentki Švice, kot tudi v hčerinski družbi, rezidentki Združenega kraljestva, ki ji je naloženo plačilo davka?

(b)    glede prenosa kapitala s hčerinske družbe, rezidentke Združenega kraljestva, na hčerinsko družbo, rezidentko Švice, ki sta v celoti v lasti iste matične družbe, rezidentke države članice EU, glede na to, da sta družbi sestrski družbi in nista v razmerju matična-hčerinska družba?

(3)    Ali zakonodaja, kot so pravila o prenosu znotraj skupine, ki določa takojšno obdavčitev prenosa sredstev z družbe, rezidentke Združenega kraljestva, na sestrsko družbo, ki je rezidentka Švice (in ne posluje na ozemlju Združenega kraljestva preko stalne poslovne enote), pri čemer sta družbi v celoti v lasti iste matične družbe, ki rezidentka druge države članice, v okoliščinah, kadar bi bil tak prenos davčno nevtralen, če bi bila tudi sestrska družba rezidentka Združenega kraljestva (ali bi poslovala na ozemlju Združenega kraljestva preko stalne poslovne enote), pomeni omejitev svobode ustanavljanja za matično družbo v skladu s členom 49 PDEU, ali, če je ustrezno, omejitev pretoka kapitala v skladu s členom 63 PDEU?

(4)    Če se je člen 63 PDEU mogoče sklicevati:

(a)    ali je bil prenos blagovnih znamk in sorodnih sredstev s strani družbe GL na družbo JTISA, proti plačilu, ki naj bi ustrezalo tržni vrednosti blagovnih znamk, pretok kapitala v smislu člena 63 PDEU?

(b)    ali so prenosi kapitala s strani družbe JTIH na družbo JTISA, njeno hčerinsko družbo, rezidentko Švice, pomenili neposredne naložbe v skladu s členom 64 PDEU?

(c)    glede na to, da se člen 64 PDEU uporablja le glede določenih vrst pretoka kapitala, ali se lahko člen 64 uporablja v okoliščinah, v katerih se lahko pretok kapitala šteje za neposredne naložbe (ki so navedene v členu 64 PDEU) in tudi kot druga vrsta pretoka kapitala, ki ni navedena v členu 64 PDEU?

(5)    Če je bila omejitev podana, ali je bila, upoštevaje, da ni sporno, da je bila načeloma upravičena iz nujnih razlogov v splošnem interesu (namreč potrebe po ohranitvi uravnotežene razdelitve davčnih pristojnosti), nujna in sorazmerna v smislu sodne prakse Sodišča EU, zlasti kadar je zadevni davčni zavezanec z odtujitvijo sredstva iztržil znesek, ki je enak polni tržni vrednosti sredstva?

(6)    Če je bila podana kršitev svobode ustanavljanja in/ali prostega pretoka kapitala:

(a)    ali pravo EU zahteva, da se nacionalna zakonodaja razlaga ali se ne uporabi tako, da se družbi GL zagotovi možnost odloga plačila davka;

(b)    ali v tem primeru pravo EU zahteva, da se nacionalna zakonodaja razlaga ali se ne uporabi tako, da se družbi GL zagotovi možnost odloga plačila, dokler se sredstva ne odsvojijo iz podskupine, ki je v lasti matične družbe, rezidentke v drugi državi članici (t.j. “na osnovi odsvojitve”) ali pa lahko sorazmerni popravni ukrep pomeni možnost obročnega plačila davka (t.j. “na osnovi obročnega odplačevanja”);

(c)    če lahko možnost obročnega plačila davka načeloma pomeni sorazmerni popravni ukrep:

i.    ali to velja le, če je nacionalno pravo to dopuščalo v času odsvojitve sredstev, ali pa je združljivo s pravom EU, če je taka možnost zagotovljena naknadno s popravnim ukrepom (namreč tako, da nacionalno sodišče takšno možnost zagotovi naknadno s skladno uporabo ali neuporabo zakonodaje);

ii.    ali pravo EU od nacionalnih sodišč zahteva, da zagotovijo popravni ukrep, ki v najmanjši možni meri omejuje upoštevno svoboščino, zagotovljeno s pravom EU, ali pa zadošča, če nacionalna sodišča zagotovijo popravni ukrep, ki je sicer sorazmeren, vendar od nacionalne zakonodaje odstopa v najmanjši možni meri;

iii.    kakšna mora biti doba za obročno odplačevanje; in

iv.    ali je popravni ukrep, ki se nanaša na obročni načrt, v skladu s katerim plačila zapadejo preden je dokončno rešen spor med strankama, v nasprotju s pravom EU, t.j. ali mora biti zapadlosti obrokov določena v prihodnosti?

____________