Pritožba, ki jo je Enotni odbor za reševanje vložil 4. decembra 2020 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 23. septembra 2020 v zadevi T-414/17, Hypo Vorarlberg Bank AG/Enotni odbor za reševanje

(Zadeva C-663/20 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Enotni odbor za reševanje (EOR) (zastopniki: H. Ehlers, P.A. Messina, J. Kerlin, agenti, ter H.-G. Kamann, F. Louis, P. Gey, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Hypo Vorarlberg Bank AG

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča z dne 23. septembra 2020, Hypo Vorarlberg Bank/Enotni odbor za reševanje (T-414/17, EU:T:2020:437), razveljavi;

ničnostno tožbo zavrne;

drugi stranki v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 85(3) Poslovnika Splošnega sodišča, izkrivljanje dokazov in kršitev pravice EOR do poštenega sojenja

EOR na prvem mestu trdi, da naj bi Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 85(3) svojega poslovnika pri odločitvi, da EOR Sklepa z dne 11. aprila 2017 o izračunu predhodnih prispevkih v Enotni sklad za reševanje za leto 2017 (SRB/ES/SRF/2017/05) (sporni sklep) ni pravilno avtentificiral, ker naj bi bili dokazi, ki jih je EOR na obravnavi predložil glede pravilne avtentifikacije, nedopustni. EOR v zvezi s tem trdi, prvič, da naj bi bilo upravičeno dokaze za pravilno avtentifikacijo sklepa EOR predložiti na obravnavi, ker naj vprašanje neobstoja avtentifikacije pred tem ne bi bilo niti predmet pisnega dela postopka niti naj ne bi bilo obravnavano v okviru ukrepov procesnega vodstva ali pripravljalnih ukrepov Splošnega sodišča. EOR trdi, drugič, da naj bi Splošno sodišče izkrivilo dokaze, ki jih je imelo na voljo, ker jih ni upoštevalo in ker je ugotovilo, da naj bi bili ti dokazi, tudi če so dopustnosti, neutemeljeni. Splošno sodišče naj poleg tega z ugotovitvijo, da iz predloženih dokazov nikakor ni razvidna neločljiva povezava med spremnim listom, ki ga je podpisala predsednica EOR, in prilogo k spornemu sklepu, ne bi upoštevalo referenčne številke na spremnem listu, s katero naj bi bil spremni list neločljivo povezan z elektronskim spisom, ki vsebuje izpodbijani sklep in prilogo k temu sklepu. EOR trdi, tretjič, da je Splošno sodišče kršilo njegovo pravico do poštenega sojenja s tem, da problema neobstoja avtentifikacije ni izpostavilo pred obravnavo, s tem, da ni sprejelo predloga EOR za predložitev dodatnih dokazov in s tem, da EOR ni nikdar nakazalo, da dokazov ne šteje za zadostne.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 296 PDEU

EOR na drugem mestu trdi, da je Splošno sodišče prekoračilo zahteve iz člena 296 PDEU in člena 47 Listine o temeljnih pravicah s tem, da je ugotovilo, da naj izpodbijani sklep ne bi bil ustrezno obrazložen, ker naj banka Hypo Vorarlberg Bank ne bi mogla v celoti preveriti pravilnosti izračuna iz tega sklepa. Splošnemu sodišču naj ne bi uspelo, da bi te zahteve uskladilo z obveznostjo zaupnosti, kot izhaja iz člena 339 PDEU, ki ga Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni omenilo, in iz drugih načel prava Unije. Uredba (EU) 2015/63,¹ na kateri temelji izračun prispevkov in katere veljavnosti naj banka Hypo Vorarlberg Bank tudi ne bi izpodbijala, naj bi dosegla sorazmerno izravnavo med načeli preglednosti, obveznosti varovanja poslovnih skrivnosti in preostalih ciljev, ki se z njo dosegajo, zlasti da se doseže določena ciljna raven prispevkov za financiranje Enotnega sklada za reševanje in da se prispevki od vseh upoštevnih institucij pridobijo na pošten in sorazmeren način. EOR naj bi pri obrazložitvi spornega sklepa upošteval ta pravni okvir in s tem izpolnil svojo obveznost ustrezne obrazložitve spornega sklepa.

____________

¹ Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44).