SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 19. decembra 2007

Zadeva F-84/06

Luigi Marcuccio

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Zdravstveno zavarovanje – Prevzem stroškov zdravljenja – Izrecna zavrnitev zahtevka“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero L. Marcuccio, nekdanji uradnik Komisije, predlaga predvsem razglasitev ničnosti implicitne odločbe organa za imenovanja, s katero sta bila zavrnjena njegova zahtevka z dne 20. junija in 18. julija 2005 za 100-odstotno povračilo različnih stroškov zdravljenja na podlagi člena 72(1) Kadrovskih predpisov. Tožeča stranka poleg tega predlaga, naj se Komisiji naloži, da ji izplača razliko med celotnim zneskom zadevnih stroškov zdravljenja in zneskom, ki ji je že bil povrnjen iz tega naslova, oziroma znesek 89,56 EUR. Nazadnje, tožeča stranka zahteva, da se ta znesek poveča za 10-odstotne zamudne obresti z letno kapitalizacijo od 21. junija 2005.

Odločitev: Sodišče za uslužbence odklanja svojo pristojnost v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-84/06), da bi o njej lahko odločalo Sodišče prve stopnje. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

Postopek – Razdelitev pristojnosti med različnimi sodišči Skupnosti

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 8(3); Kadrovski predpisi za uradnike, člen 72)

Sodišče za uslužbence, pri katerem je bila vložena tožba zoper odločbo, s katero je bilo uradniku zavrnjeno 100-odstotno povračilo stroškov zdravljenja, ki jih zadevna oseba zahteva zaradi duševne bolezni, za katero naj bi trpela, mora na podlagi člena 8(3), drugi pododstavek, Priloge I k Statutu Sodišča odkloniti pristojnost v korist Sodišča prve stopnje, ker pred tem sodiščem tečejo drugi postopki med istima strankama, ki temeljijo na istem pravnem razlogu in se tudi nanašajo na pravico do 100-odstotnega povračila stroškov zdravljenja. Te različne tožbe so del istega spora, zato se zdi v skladu z dobrim delovanjem sodnega organa, ki ga zagotavljajo določbe člena 8(3) Priloge I k Statutu Sodišča, da se rešitev celotnega spora zaupa samo enemu sodišču.

(Glej točke od 8 do 16.)