SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 24. februarja 2010

Zadeva F-2/09

Riccardo Achille Menghi

proti

Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA)

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe o zaposlitvi po koncu poskusne dobe – Psihično nadlegovanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero R. A. Menghi predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe ENISE z dne 14. marca 2008, da se njegova pogodba o zaposlitvi odpove.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a)

2.      Postopek – Dodatne trditve, predstavljene na obravnavi v podporo razlogu, že navedenemu v tožbi – Dopustnost

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1))

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Obveznost uprave, da zagotovi pomoč – Področje uporabe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24)

4.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Pravno sredstvo – Razlogi – Razlog v zvezi z zlorabo pooblastil v podporo tožbi zoper odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sprejeta po predložitvi informacij Evropskemu uradu za boj proti goljufijam

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 22a)

1.      Psihično nadlegovanje je v skladu z opredelitvijo iz člena 12a Kadrovskih predpisov ravnanje, ki traja, se ponavlja in je sistematično, medtem ko se odločba uprave sprejme v trenutku, čeprav ima lahko trajne ali celo dokončne posledice, kot je to pri odločbah o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Zato vsaka odločba, ki bi posegala v položaj začasnega uslužbenca in bi bila sprejeta v okoliščinah psihičnega nadlegovanja, še ne bi bila nezakonita že samo zaradi dokaza o obstoju navedenega nadlegovanja, katerega žrtev bi bil ta uslužbenec. Obstajati bi morala tudi povezava med zadevnim nadlegovanjem in razlogi za odločbo o odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi.

Če se pogodba o zaposlitvi odpove po koncu poskusne dobe, lahko uslužbenec utemeljeno trdi, da ni mogel dokazati zmožnosti za opravljanje dela zaradi obstoja psihičnega nadlegovanja in da je zato razlog za nezmožnost, na katerem temelji odločba, ki jo izpodbija, napačen, s čimer taka odločba torej vsebuje očitno napako pri presoji.

Poleg tega je mogoče obstoj okoliščin psihičnega nadlegovanja upoštevati tudi, kadar je nadlegovalec tudi podpisnik odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi – ali eden od podpisnikov poročila o poskusni dobi, na podlagi katerega je bilo odločeno, da se pogodba o zaposlitvi odpove – kot dokaz, da je bila navedena odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejeta zato, da bi se škodilo uslužbencu, in da so bila torej z njo zlorabljena pooblastila.

Tako bo lahko v zvezi s trditvijo o psihičnem nadlegovanju, navedeno v podporo predlogom zoper odločbo o odpovedi pogodbe o delovnem razmerju, sprejeto po navedeni poskusni dobi, navedena odločba vsebovala očitno napako pri presoji, zlasti ker uslužbenec, ki je žrtev psihičnega nadlegovanja, ne bo mogel dokazati zmožnosti za opravljanje dela. Če je bila odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejeta zato, da bi se škodilo osebnosti, dostojanstvu ali fizični ali psihološki integriteti uslužbenca, bo mogoče očitati tudi zlorabo pooblastil.

Poleg tega je mogoče na podlagi dejstev, navedenih kot dokaz za obstoj psihičnega nadlegovanja – čeprav jih kot takih ni mogoče opredeliti v smislu določb člena 12a Kadrovskih predpisov –, kljub vsemu sklepati, da odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vsebuje očitno napako pri presoji oziroma da so bila z njo zlorabljena pooblastila, in da jo je zato treba razglasiti za nično.

(Glej točke od 68 do 73.)

2.      Čeprav Sodišče za uslužbence ni pristojno za preiskovanje in ugotavljanje razlogov in trditev, ki so navedeni v prilogah k tožbi ter bi jih lahko štelo za utemeljitev tožbe, ker imajo priloge le dokazno in dokumentarno funkcijo, mora upoštevati vse trditve, ki jih je tožeča stranka predložila na obravnavi, če te trditve niso nov razlog, temveč so dodatni elementi v podporo razlogu, ki je bil že naveden v tožbi.

(Glej točko 114.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 14. december 2005, Honeywell proti Komisiji, T‑209/01, ZOdl., str. II‑5527, točka 57.

3.      Čeprav člen 24 Kadrovskih predpisov določa obveznost, da institucije pomagajo svojemu osebju, in jim nalaga, da uradniku pomagajo pri vsakem napadu ali grožnji, katere žrtev je zaradi svojega položaja ali nalog, se obveznost pomoči ne nanaša na zaščito uradnikov proti aktom same institucije.

Čeprav imajo institucije Skupnosti v skladu z določbami člena 24 Kadrovskih predpisov obveznost pomoči, lahko gre za neizpolnitev te obveznosti le pri upravnih odločbah, ki se vsebinsko navezujejo na tako obveznost, to so odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč ali v nekaterih izjemnih okoliščinah spontana zavrnitev pomoči uslužbencu.

Predmet odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa nasprotno ne spada na področje uporabe člena 24 Kadrovskih predpisov in zato ni povezan z obveznostjo pomoči, ki jo določa navedeni člen. Zoper odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi se torej ni mogoče učinkovito sklicevati na kršitev določb navedenega člena.

Zato mora začasni uslužbenec, ki meni, da je žrtev napadov ali groženj nadrejenega, pri izpodbijanju odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazati zlasti obstoj očitne napake pri presoji ali zlorabe pooblastil, ne pa toliko tega, da so bile z navedeno odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi kršene določbe iz člena 24 Kadrovskih predpisov. Uslužbenec tako lahko utemeljeno trdi, da je prav zaradi napadov nanj ali groženj povzročil napako ali ni bil več zmožen opravljati svojih nalog ter da je bila ta napaka ali ta nezmožnost za opravljanje dela razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi.

(Glej točke od 128 do 131.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 17. maj 2006, Lavagnoli proti Komisiji, T‑95/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑121 in II‑A‑2‑569, točka 141.

4.      Člen 22a(3) Kadrovskih predpisov določa, da uradnik, ki je v skladu z odstavkom 1 navedenega člena predložil informacije o dejstvih, iz katerih je mogoče domnevati morebitno nezakonito delovanje ali ravnanje, pri katerem so bile resno kršene obveznosti uradnikov Evropskih skupnosti, „ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno“. Zato mora Sodišče za uslužbence – kadar odloča o tožbi, vloženi zoper odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in podprti z razlogi v zvezi z zlorabo pooblastil – zaradi okoliščine, da je bila odločba v škodo začasnega uslužbenca kronološko sprejeta po tem, ko je ta uslužbenec Evropskemu uradu za boj proti goljufijam predložil informacije, navedeni razlog posebno pozorno preučiti. Vendar uslužbenec, ki je v skladu s členom 22a(1) Kadrovskih predpisov predložil informacije o dejstvih, iz katerih je mogoče domnevati o nezakonitem delovanju, na podlagi navedenih določb nima zagotovljenega varstva pred vsako odločbo, ki bi lahko posegala v njegov položaj, temveč samo pred odločbami, ki bi bile sprejete zaradi take predložitve informacij.

(Glej točke od 137 do 139.)