SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 30. septembra 2015

Zadeva F‑14/12 RENV

Peter Schönberger

proti

Računskemu sodišču Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Vrnitev zadeve Sodišču za uslužbence po razveljavitvi – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2011 – Zavrnitev napredovanja – Tožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero je P. Schönberger v bistvu predlagal razglasitev ničnosti odločbe Računskega sodišča Evropske unije, da v napredovalnem obdobju 2011 ne napreduje v naziv AD 13.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot delno očitno nedopustna in zavrne kot delno očitno neutemeljena. V zadevah F‑14/12 in F‑14/12 RENV P. Schönberger nosi svoje stroške in stroške Računskega sodišča Evropske unije. V zadevi T‑26/14 P Računsko sodišče Evropske unije nosi svoje stroške in stroške P. Schönbergerja.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi napredovanja – Tožbeni razlog, ki se nanaša na nepravilnost napredovalnega obdobja – Dokazno breme

(Kadrovski predpisi, člena 6(2) in 91, ter Priloga I, oddelek B)

2.      Uradniki – Enako obravnavanje – Pojem – Meje 

1.      V okviru ničnostne tožbe zoper odločbo institucije o nenapredovanju uradnika mora zadnjenavedeni ob upoštevanju svojega osebnega položaja dokazati, da bi mu razglasitev ničnosti, ki jo zasleduje, lahko odprla možnost za napredovanje.

Vsako napredovalno obdobje je nujno neodvisno od predhodnih ali prihodnjih napredovalnih obdobij, saj so uradniki, katerih uspešnost je treba primerjati, in merila, določena za to primerjavo, v vsakem napredovalnem obdobju drugačni.

(Glej točke 46, 54 in 55.)

2.      Načelo enakega obravnavanja prepoveduje, da bi se primerljivi položaji obravnavali različno ali da bi se različni položaji obravnavali enako, razen če je tako različno ali enako obravnavanje, odvisno od primera, objektivno utemeljeno. Morebitnih razlik med ukrepi, ki jih sprejmejo institucije v zvezi s svojimi uradniki, tako ni mogoče navajati kot utemeljitev tožbenega razloga v zvezi s tem, da so uradniki druge institucije kršili načelo enakega obravnavanja.

(Glej točki 60 in 62.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 14. februarja 2007, Simões Dos Santos/UUNT, T‑435/04, EU:T:2007:50, točka 162 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 29. aprila 2009, Balieu-Steinmetz in Noworyta/Parlament, F‑115/07, EU:F:2009:41, točka 26 in navedena sodna praksa.