Zadeva C-371/08

Nural Ziebell

proti

Land Baden-Württemberg

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo

Verwaltungsgerichtshof Baden-Württemberg)

„Pridružitveni sporazum EGS-Turčija – Prosto gibanje delavcev – Člena 7, prvi odstavek, druga alinea, in 14(1) Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta – Direktive 64/221/EGS, 2003/109/ES in 2004/38/ES – Pravica do prebivanja Turka, ki se je rodil na ozemlju države članice gostiteljice in je tam več kot deset let neprekinjeno zakonito prebival kot otrok turškega delavca – Kazenske obsodbe – Zakonitost odločbe o izgonu – Pogoji“

Povzetek sodbe

1.        Mednarodni sporazumi – Pridružitveni sporazum EGS-Turčija – Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom EGS-Turčija – Sklep št. 1/80 – Prosto gibanje oseb – Delavci – Omejitve, utemeljene z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem – Obseg – Rezidenti za daljši čas

(Direktiva Sveta 2003/109, člen 12; Sklep št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, člena 7, prvi odstavek, druga alinea, in 14(1))

2.        Mednarodni sporazumi – Pridružitveni sporazum EGS-Turčija – Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom EGS-Turčija – Sklep št. 1/80 – Varstvo pred odstranitvijo – Rezidenti za daljši čas

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člen 28(3)(a); Sklep št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, člena 7, prvi odstavek, druga alinea, in 14(1))

1.        Za uporabo člena 14(1) Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija je glede tujca, ki je več kot deset let zakonito in neprekinjeno prebival v državi članici gostiteljici, upoštevni referenčni okvir prava Unije člen 12 Direktive 2003/109 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ki ima, če ni ugodnejših pravil v pravu pridružitve EGS-Turčija, značilnosti pravila minimalnega varstva pred izgonom katerega koli državljana tretje države, ki ima status rezidenta za daljši čas na ozemlju države članice.

Izjema javnega reda glede prostega gibanja delavcev, državljanov držav članic Unije, ki je določena v Pogodbi in se po analogiji uporablja v okviru pridružitve EGS-Turčija, pa pomeni odmik od te temeljne svoboščine, ki ga je treba razlagati ozko in katerega obsega države članice ne smejo določiti enostransko. Ukrepi, upravičeni z razlogi javnega reda in javne varnosti, se tako lahko sprejmejo samo, če se po tem, ko pristojni nacionalni organi presodijo vsak primer posebej, izkaže, da individualno ravnanje zadevne osebe zares pomeni dejansko in dovolj resno nevarnost za temeljni interes družbe. Ti organi morajo pri tej presoji poleg tega zagotoviti spoštovanje tako načela sorazmernosti kakor temeljnih pravic zadevne osebe, zlasti pravice do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja. Zato takih ukrepov ni mogoče odrediti avtomatično zaradi kazenske obsodbe ali splošne preventive, katere cilj je, da so drugi tujci odvrnjeni od storitve kaznivih dejanj. Če torej obstoj več prejšnjih kazenskih obsodb kot tak ne vpliva na utemeljitev izgona, s katerim so bile turškemu državljanu odvzete pravice, ki zanj neposredno izhajajo iz Sklepa št. 1/80, mora to toliko bolj veljati za utemeljitev, ki se nanaša na skupno dolžino zapornih kazni, ki jih je prestala zadevna oseba. Nacionalno sodišče mora torej glede na sedanji položaj te osebe tehtati nujnost načrtovanega posega v njeno pravico do prebivanja zaradi varstva legitimnega cilja države članice gostiteljice in obstoj vključitvenih dejavnikov, ki lahko omogočijo ponovno vključitev zadevne osebe v družbo te države.

(Glej točke 78, 79, od 81 do 83 in 85.)

2.        Člen 14(1) Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija je treba razlagati tako, da:

– varstvo pred izgonom, ki je turškim državljanom podeljeno na podlagi te določbe, nima enakega obsega kot varstvo, ki velja za državljane Unije na podlagi člena 28(3)(a) Direktive 2004/38 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, tako da sistema varstva pred izgonom, do katerega so upravičeni državljani Unije, ni mogoče mutatis mutandis uporabiti za navedene turške državljane pri določanju pomena in obsega tega člena 14(1);

– ta določba Sklepa št. 1/80 ne nasprotuje temu, da se ukrep o izgonu, ki temelji na razlogih javnega interesa, sprejme proti turškemu državljanu, ki ima pravice iz člena 7, prvi odstavek, druga alinea, navedenega sklepa, če njegovo osebno ravnanje trenutno pomeni dejansko in dovolj resno grožnjo za temeljni interes družbe države članice gostiteljice in če je ta ukrep nujno potreben za zavarovanje takega interesa. Nacionalno sodišče glede na vse upoštevne elemente v zvezi s položajem zadevnega turškega državljana presodi, ali je tak ukrep v obravnavanem primeru pravno utemeljen.

(Glej točko 86 in izrek.)