Imena zadev in navajanje

Sodišče Evropske unije ima poseben način navajanja svoje sodne prakse. Njegov namen je zagotavljanje dostopnosti, nevtralnosti in natančnosti navajanja. V okviru tega načina navajanja se uporabljata dva ključna sistema: edinstvene oznake za razlikovanje pravnih odločb in fiktivna imena za anonimizirane zadeve.

Kako so sestavljena imena zadev

Številka zadeve

Vsaka zadeva ima edinstveno številko.

Sestavljena je iz:

  • črke, ki označuje sodišče, ki obravnava zadevo:
    • „C“ za Sodišče,
    • „T“ za Splošno sodišče (iz „Tribunal“, francoskega imena Splošnega sodišča),
    • „F“ za Sodišče za uslužbence, ki je delovalo med letoma 2005 in 2016 (iz „Fonction publique“, kar je francoski izraz za „javne uslužbence“);
  • vezaja;
  • številke, ki označuje, za katero zadevo po vrsti gre v tistem letu na posameznem sodišču;
  • poševnice;
  • dveh številk, ki označujeta leto zadeve.

Zadeva C‑250/25 je torej 250. zadeva, ki jo je Sodišče prejelo leta 2025.

Oznake, ki označujejo posebne postopke

Nekateri posebni postopki so označeni s črko, ki je neposredno za številko. Najpogostejše oznake so:

  • P – pritožba (iz francoskega izraza pourvoi);
  • PPU – nujni postopek predhodnega odločanja (iz francoskega izraza za ta postopek, ki je procédure préjudicielle d’urgence);
  • AJ – prošnja za brezplačno pravno pomoč (iz francoskega izraza aide juridictionnelle);
  • R – predlog za izdajo začasne odredbe (iz francoskega izraza procédure de référé);
  • DEP – postopek v zvezi s stroški (iz francoskega izraza dépens).

Celoten seznam teh oznak lahko najdete v Prilogi I k Praktičnim določbam za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča.

Ime zadeve

Številki sledi ime zadeve. Pri direktnih tožbah in pritožbah so to imena strank, razen če je bil vložen predlog za anonimizacijo zadeve ali za izpustitev osebnih podatkov.

V predlogih za sprejetje predhodne odločbe Sodišče zdaj uporablja sistem fiktivnih imen v zadevah, v katerih so udeleženi posamezniki. Ta sistem se uporablja od januarja 2023.

Z njim se poskuša zagotoviti, da bi bilo anonimizirane zadeve lažje prepoznati, si zapomniti njihova imena ter jih navajati v sodni praksi in drugod.

Fiktivna imena se dodelijo:

  • zadevam v zvezi s postopki med fizičnimi osebami (katerih imena se zaradi varstva podatkov od 1. julija 2018 nadomeščajo z začetnicami);
  • zadevam v zvezi s postopki med fizičnimi in pravnimi osebami, kot so družbe, ki nimajo razločevalnega imena.

Fiktivna imena pa se ne dodelijo predlogom za sprejetje predhodne odločbe, kadar je ime pravne osebe dovolj razločevalno. Takrat se za ime zadeve uporabi ime te pravne osebe.

Fiktivna imena so neobstoječa imena. Ne ujemajo se s pravimi imeni strank. Predlaga jih računalniški avtomatski generator imen, ki besede razdeli na zloge in jih naključno združuje.

Navajanje sodne prakse sodišč EU

Sodišče EU pri navajanju sodne prakse uporablja:

  • datum odločbe,
  • ime zadeve,
  • številko zadeve, ki jo je dodelilo zadevno sodišče, in
  • ECLI (glej spodaj).

S tem načinom navajanja se:

  • izboljšuje dostopnost sodnih odločb: vsaka navedba sodne odločbe vsebuje vse informacije, potrebne za identifikacijo te odločbe;
  • zagotavlja večja jezikovna nevtralnost: oblika je v vseh jezikih enaka, zaradi česar je treba prevesti manj elementov;
  • omogoča samodejno dodajanje hiperpovezav na ECLI odločbe in na upoštevno točko odločbe.

ECLI

Sodišče EU pri navajanju svojih sodb uporablja evropsko identifikacijsko oznako sodne prakse („ECLI“). Sodišče EU je ECLI dodelilo vsem odločbam, ki so jih sodišča EU izdala od leta 1954, in sklepnim predlogom generalnih pravobranilcev.

Sistem ECLI omogoča jasno in konsistentno navajanje nacionalne in evropske sodne prakse. Olajšuje iskanje in navajanje pravnih odločb po vsej EU.

ECLI vsebuje predpono „ECLI“ in štiri obvezne elemente:

  1. kodo pristojne države oziroma organizacije: kodo države članice zadevnega sodišča oziroma EU, kadar je odločbo izdalo eno od sodišč EU;
  2. kodo sodišča: kodo sodišča, ki je izdalo odločbo;
  3. leto: leto izdaje odločbe;
  4. zaporedno številko: edinstveno identifikacijsko oznako z največ 25 alfanumeričnimi znaki, ki jo oblikuje posamezna država članica oziroma eno od sodišč EU.

Različni sestavni deli ECLI so ločeni z dvopičjem („:“).

Vzemimo za primer sodbo Sodišča z dne 12. julija 2005 v zadevi Schempp (C‑403/03). Njen ECLI je EU:C:2005:446. Če to oznako razdelimo na sestavne dele, dobimo:

  1. „EU“ = odločba, ki jo je izdalo eno od sodišč EU;
  2. „C“ = odločba Sodišča;
  3. „2005“ = odločba, izdana leta 2005;
  4. „446“ = to je 446. ECLI, dodeljena v zadevnem letu.

Pri navajanju odločb Sodišča, Splošnega sodišča ali Sodišča za uslužbence se predpona ECLI pred temi štirimi elementi lahko izpusti.