Konferenčni tolmač

Na Sodišču prevladuje simultano tolmačenje: izvaja se v kabini, običajno v ekipi vsaj dveh tolmačev. Govorec v sejni dvorani govori v mikrofon; tolmač sledi govoru s slušalkami in ga v mikrofon simultano običajno prevede v svoj materni jezik. Nekateri tolmači obvladajo drugi jezik na dovolj visoki ravni, da lahko iz svojega maternega jezika brez težav tolmačijo v ta jezik. To je znano kot tolmačenje prek prvega aktivnega jezika.

Za pokritost vseh jezikovnih kombinacij je včasih treba uporabiti vezni jezik. Tolmači, ki ne obvladajo jezika govorca, tolmačijo iz tolmačenja, ki ga opravi sodelavec iz druge jezikovne kabine, ki govorca tolmači neposredno v enega od vmesnih jezikov, običajno sta to francoščina ali angleščina.

Na protokolarnih dogodkih, ob obiskih ali na Splošnem sodišču v postopkih mirnega reševanja sporov ali na dvostranskih srečanjih sodnikov in strank, ki se opravijo ob obravnavah, tolmači izvajajo konsekutivno tolmačenje, pri katerem si beležijo besede govorca in nato za njim obnovijo vsebino.

Delo tolmača je osnovano na skrbni pripravi, ki se pogosto začne več dni prej in ki zavzema precejšen del njegovega delovnega časa. Enako bistveno je tudi stalno usposabljanje: tolmač mora imeti trdno jezikovno in tematsko znanje, da lahko v realnem času analizira besede govorca in zvesto obnovi njihov pomen.

Poklic tolmača poleg tega doživlja hitre tehnološke spremembe, pri čemer najnovejši razvoj vključuje zlasti sodelovanje strank prek videokonference, kadar jim zdravstveni, varnostni ali drugi resni razlogi onemogočajo osebno udeležbo, in uporabo orodij za pripravo, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Pogoji za dostop do poklica tolmača so določeni v obvestilih o natečajih in prostih delovnih mestih, objavljenih na spletnem mestu EPSO ali na spletnem mestu Curia.

 

Glej tudi

> Večjezičnost – Zvezek 1 Knjige